Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 6. junij 2012

Novi ukrepi za obvladovanje krize, da bi se izognili reševanju bank v prihodnosti

S finančno krizo je postalo jasno, da so javni organi slabo opremljeni za reševanje bank, ki poslujejo na današnjih svetovnih trgih in se spopadajo s težavami. Da bi ohranile bistvene finančne storitve za državljane in podjetja, so morale vlade poskrbeti za finančne injekcije državnega denarja v banke in izdajo jamstev v obsegu brez primere: med oktobrom 2008 in oktobrom 2011 je Evropska komisija odobrila za 4,5 bilijona EUR (kar predstavlja 37 % BDP EU) ukrepov državne pomoči za finančne institucije1. S tem so se preprečili obsežno propadanje bank in motnje v gospodarstvu. Po drugi strani pa je bilo davkoplačevalcem naloženo breme poslabšanja javnih financ in ni bila najdena rešitev za velike čezmejne banke v težavah.

Spremembo prinašajo predlogi, ki jih je danes sprejela Evropska komisija za predpise na ravni EU, namenjene sanaciji in razreševanju bank (resolution). Ti predpisi zagotavljajo, da bodo imeli v prihodnosti organi na voljo sredstva za odločno ukrepanje, in sicer preden nastopijo težave ter v začetku procesa. Poleg tega v primeru, če finančnega položaja banke ni več mogoče popraviti, predlog zagotavlja, da je mogoče rešiti ključne funkcije banke, stroške za prestrukturiranje in razreševanje bank pa krijejo lastniki in upniki ter ne davkoplačevalci

Predsednik Barroso je dejal: EU v celoti izpolnjuje zaveze v okviru G20. Dva tedna pred vrhom v Los Cabos Komisija predstavlja predlog, ki bo pomagal zaščititi naše davkoplačevalce in gospodarstva pred posledicami propadov bank v prihodnosti. Današnji predlog je bistven korak k bančni uniji v EU in bo prispeval k večji odgovornosti bančnega sektorja. Prav tako bo povečal stabilnost in zaupanje v EU v prihodnosti, saj si prizadevamo za okrepitev in nadaljnjo integracijo naših neodvisnih gospodarstev.

Komisar za notranji trg Michel Barnier pa je dejal: Finančna kriza je davkoplačevalce veliko stala. Današnji predlog je zaključni ukrep pri izpolnjevanju naših obveznosti v okviru G20 za boljšo finančno regulacijo. Javne organe moramo usposobiti tako, da bodo lahko ustrezno reševali bančne krize v prihodnosti. V nasprotnem primeru bo račun spet izstavljen državljanom, rešene banke pa bodo poslovale kot doslej, saj bodo vedele, da se jih ne bo pustilo propasti.

Glavne točke predloga:

Okvir za razreševanje

Okvir temelji na nedavnih prizadevanjih več držav članic za izboljšanje nacionalnih sistemov za razreševanje. Krepi jih v ključnih vidikih in zagotavlja izvedljivost orodij za razreševanje na evropskem integriranem finančnem trgu.

Predlagana orodja so razdeljena v pristojnosti za preprečevanje, zgodnje ukrepanje in razreševanje, pri čemer postaja ukrepanje organov bolj odločno, ko se razmere slabšajo.

1. Priprava in preprečevanje:

  • Prvič, okvir zahteva, da banke pripravijo načrte za sanacijo, v katerih bodo določeni ukrepi, ki bi začeli veljati v primeru poslabšanja njihovega finančnega položaja in bi omogočili, da banke ponovno začnejo uspešno poslovati.

  • Drugič, organi, ki so zadolženi za razreševanje bank, morajo pripraviti načrte za razreševanje z možnostmi za obravnavo bank v kritičnem stanju, ki niso več sposobne preživeti (kot so podatki o uporabi orodij za postopno prenehanje in načini za zagotovitev kontinuitete ključnih funkcij). Načrti za sanacijo in razreševanje se pripravijo na ravni skupine in za posamezne institucije znotraj skupine.

  • Tretjič, če organi v tem postopku načrtovanja ugotovijo, da obstajajo ovire za razreševanje, lahko od banke zahtevajo, da spremeni svoje pravne in operativne strukture, da se lahko razreši z razpoložljivimi orodji na način, ki ne ogroža ključnih funkcij ali finančne stabilnosti in ne vključuje stroškov za davkoplačevalca.

  • Nazadnje, finančne skupine lahko sklenejo sporazume za pomoč znotraj skupine, da bi omejile razvoj krize in hitro povečale finančno stabilnost skupine kot celote. Institucije, ki poslujejo v skupini, bi lahko po odobritvi nadzornih organov in delničarjev vsakega subjekta, ki je stranka tega sporazuma, zagotovile finančno podporo (v obliki posojil, jamstev ali zagotavljanja sredstev za uporabo kot zavarovanje s premoženjem v transakcijah) drugim subjektom v skupini, ki imajo finančne težave.

2. Zgodnje ukrepanje

Zgodnji nadzorni ukrepi bodo zagotovili, da se finančne težave obravnavajo takoj, ko se pojavijo. Pristojnosti za zgodnje ukrepanje se začnejo uveljavljati, ko institucija ne izpolnjuje regulativnih kapitalskih zahtev ali obstaja verjetnost, da jih krši. Organi lahko od institucije zahtevajo, da izvede vse ukrepe iz načrta za sanacijo, pripravi akcijski program in časovni načrt za njegovo izvajanje, zahteva sklic sestanka delničarjev za sprejetje nujnih odločitev in z upniki pripravi načrt za prestrukturiranje dolga.

Poleg tega bodo nadzorni organi pooblaščeni za imenovanje posebnega upravitelja banke za omejeno obdobje, če se njen finančni položaj znatno poslabša in zgoraj opisano orodje ne zadošča za to, da se razmere spremenijo. Primarna naloga posebnega upravitelja je izboljšanje finančnega položaja banke ter ponovna vzpostavitev trdnega in skrbnega poslovanja.

3. Pooblastila in orodja za razreševanje

Razreševanje poteka, če ukrepi za preprečevanje in zgodnje ukrepanje ne morejo odpraviti razmer, ki so povzročile, da banka propada ali bo verjetno propadla. Če pristojni organ ugotovi, da ni drugih ukrepov, ki bi pomagali preprečiti propad banke, in da je javni interes (dostop do ključnih funkcij v banki, finančna stabilnost, integriteta javnih financ itd.) ogrožen, mora prevzeti nadzor nad institucijo in začeti z odločnimi ukrepi za razreševanje.

Usklajena orodja in pooblastila za razreševanje skupaj z načrti za razreševanje, pripravljenimi vnaprej za banke, ki poslujejo na državni ravni ali čezmejno, bodo zagotovili, da imajo nacionalni organi v vseh državah članicah skupna orodja in časovni načrt za upravljanje v primeru propada bank. Poseganje v pravice delničarjev in upnikov, ki ga zahtevajo orodja, je upravičeno zaradi primarne potrebe po zaščiti finančne stabilnosti, vlagateljev in davkoplačevalcev in je podprto z zaščitnimi ukrepi za zagotavljanje, da se orodja za razreševanje ne zlorabljajo.

Glavna orodja za razreševanje so:

  • prodaja podjetja, pri čemer bi organi prodali celotno propadajočo banko ali njen del drugi banki;

  • premostitvena institucija, sestavljena iz opredelitve dobrih sredstev ali ključnih funkcij banke in njihove ločitve v novo banko (premostitvena banka), ki se proda drugemu subjektu. Stara banka s slabimi ali nebistvenimi funkcijami se nato zapre z običajnimi postopki v primeru insolventnosti;

  • ločevanje sredstev, s katerim se slaba sredstva banke prenesejo na nosilca upravljanja sredstev. To orodje čisti bilanco stanja banke. Da se to orodje ne more uporabljati izključno kot ukrep državne pomoči, okvir določa, da se lahko uporablja le skupaj z drugim orodjem (premostitvena banka, prodaja podjetja ali odpis). To zagotavlja, da se banka, medtem ko prejema podporo, tudi prestrukturira;

  • reševanje s pritegnitvijo privatnega sektorja, pri čemer bi bila banka dokapitalizirana, delniški kapital bi se odsvojil ali razvodenil, prav tako pa bi bile zmanjšane ali spremenjene v delnice terjatve upnikov. Institucija, za katero ni bilo mogoče najti zasebnega kupca ali ki bi jo bilo težko razdeliti, bi lahko tako še naprej zagotavljala bistvene storitve, ne da bi jo bilo treba reševati z javnimi sredstvi, in organi bi imeli čas, da jo primerno reorganizirajo ali postopno ukinejo dele njenega poslovanja. V ta namen bi morale imeti banke minimalen odstotek svojih obveznosti v obliki instrumentov, ki so primerni za reševanje s pritegnitvijo privatnega sektorja. Če se uporabijo, bi bili odpisani po vnaprej določenem vrstnem redu glede na prednost terjatev, da bi institucija ponovno začela uspešno poslovati.

Sodelovanje med nacionalnimi organi

Okvir za obravnavanje bank ali skupin EU, ki poslujejo čezmejno, krepi sodelovanje med nacionalnimi organi v vseh fazah priprave, ukrepanja in razreševanja. Pod vodstvom organa za razreševanje na ravni skupine in s sodelovanjem Evropskega bančnega organa (EBA) so ustanovljeni kolegiji za postopno prenehanje. EBA bo olajšal skupne ukrepe in bo po potrebi deloval kot mediator. To določa temelje za vse bolj povezan nadzor čezmejnih subjektov na ravni EU, ki ga je treba v naslednjih letih podrobneje raziskati v okviru pregleda evropske nadzorne strukture.

Financiranje razreševanja

Da bi bilo učinkovito, bo orodje za razreševanje zahtevalo določeno stopnjo financiranja. Na primer, če organi ustanovijo premostitveno banko, bo ta za poslovanje potrebovala kapital ali kratkoročna posojila. Če tržno financiranje ni na voljo in za izogibanje financiranju ukrepov s strani države, se dodatno financiranje zagotovi iz skladov za razreševanje, ki bodo zbrali prispevke od bank sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja. Skladi bodo morali imeti dovolj zmogljivosti, da se v 10 letih doseže 1 % kritih vlog. Uporabljali se bodo izključno za podpiranje ustrezne reorganizacije in razreševanja in nikoli za reševanje banke. Nacionalni skladi za razreševanje bi medsebojno sodelovali, zlasti da bi zagotovili financiranje za razrešitev čezmejnih bank.

Direktiva o razreševanju za optimalno uporabo virov izkorišča tudi prednosti financiranja, ki je že na voljo v 27 sistemih zajamčenih vlog. Sistemi zajamčenih vlog bodo poleg sklada za razreševanje zagotovili sredstva za zaščito malih vlagateljev. Za doseganje čim večje sinergije bodo države članice celo lahko združile sisteme zajamčenih vlog in sklad za razreševanje, če so na voljo vsa jamstva za to, da se lahko v primeru propada banke iz sheme še vedno izplačajo vlagatelji.

Ozadje

Kriza je jasno pokazala, da se težave, ki prizadenejo eno banko, lahko razširijo na celotni finančni sektor in prekoračijo meje katere koli države. Pokazala pa je tudi, da nimamo pripravljenih sistemov, s katerimi bi upravljali finančne institucije s težavami. Obstaja zelo malo predpisov, ki določajo, katere ukrepe naj organi sprejmejo v primeru bančne krize. Iz tega razloga se je skupina G20 odločila, da je treba pripraviti okvire za preprečitev in reševanje krize2.

Finančna kriza je jasen dokaz, da potrebujemo strožje ureditve za reševanje krize na nacionalni ravni ter da moramo vzpostaviti ureditve, ki se bodo uspešneje soočale s propadi bank v več državah hkrati. Med krizo smo bili priča propadu številnih uglednih bank (Fortis, Lehman Brothers, islandskih bank, Anglo Irish Bank, Dexia), pri katerih se je izkazalo, da so imele resne pomanjkljivosti v svojih ureditvah. Glede na to, da ne obstaja mehanizem, ki bi omogočil primerno postopno prenehanje bank, državam članicam EU ni preostalo drugega, kot da rešujejo svoje bančne sektorje. Komisija je na to temo in njeno prihodnost leta 2010 že objavila sporočilo (glej IP/10/1353).

Dodatne informacije

http://ec.europa.eu/internal_market/bank/crisis_management/index_en.htm

MEMO/12/416

Kontakti:

Stefaan De Rynck (+32 22963425)

Carmel Dunne (+32 22998894)

Audrey Augier (+32 22971607)

1 :

Vir: Evropska komisija


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website