Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska digitalna agenda: čezmejni e-podpisi in boljši izkoristek e-identifikacije na enotnem digitalnem trgu

Commission Européenne - IP/12/558   04/06/2012

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 4 junij 2012

Evropska digitalna agenda: čezmejni e-podpisi in boljši izkoristek e-identifikacije na enotnem digitalnem trgu

Evropska komisija je predlagala nova pravila, s katerimi bo omogočila čezmejne in varne elektronske transakcije v Evropi. Predlagana uredba bo posameznikom in podjetjem omogočila, da lahko za dostop do javnih storitev v drugih državah članicah EU, ki imajo sisteme elektronske identifikacije, uporabijo lastne nacionalne sisteme e-identifikacije. Ustvarja tudi notranji trg za čezmejne e-podpise in povezane varne spletne storitve ter zagotavlja, da bodo te storitve delovale prek meja in imele enak pravni status kot tradicionalni postopki, ki temeljijo na papirju. Tako bodo v celoti izkoriščene možnosti prihrankov e-nabave.

Uredba v celoti spoštuje obstoječe nacionalne sisteme e-identifikacije in odločitve držav članic EU brez takih nacionalnih sistemov. Državam z e-identifikacijo omogoča, da se same odločijo o vključitvi v evropsko shemo. Ko država članica sporoči, da se želi pridružiti vseevropski shemi, mora omogočiti enak dostop do javnih storitev z e-identifikacijo, kot ga zagotavlja svojim državljanom.

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je povedala: „Posamezniki in podjetja bi morali imeti možnost izvajanja transakcij na enotnem digitalnem trgu brez meja. To je velika prednost interneta. Ključnega pomena sta tudi pravna varnost in zaupanje, zato je potrebna celovitejša uredba o e-podpisih in e-identifikaciji.“

„Če imate svojo e-identifikacijo, jo boste s tem predlogom lahko kar najbolje izkoristili. Z vzajemnim priznavanjem nacionalnih sistemov e-identifikacije ter skupnimi standardi za varne storitve in e-podpise lahko preprečimo razdrobljenost interneta in spletnih javnih storitev ter več milijonom podjetjem in še številnejšim državljanom olajšamo življenje.“

Predlagana uredba ne bo:

  • zavezovala držav članic EU k uvedbi (oziroma posameznikov k pridobitvi) nacionalnih osebnih izkaznic, elektronskih osebnih izkaznic ali drugih rešitev e-identifikacije;

  • vzpostavila evropske sheme e-identifikacije ali kakršne koli evropske podatkovne zbirke;

  • omogočila ali zahtevala izmenjave osebnih podatkov z drugimi stranmi.

Največje koristi različnih vidikov uredbe bodo med drugim imeli:

  • študentje, ki se bodo na tujo univerzo lahko vpisali prek spleta, namesto da bi morali potovati v tujino in dokumente urejati osebno;

  • državljani, ki načrtujejo selitev v drugo državo članico EU ali poroko v tujini ali ki morajo oddati več davčnih napovedi;

  • pacienti, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč v tujini in bodo lahko varno preverili svojo spletno zdravstveno kartoteko ali za dostop do nje pooblastili zdravnika;

  • podjetja, ki se bodo lahko prek spleta prijavljala na razpise javnega sektorja kjer koli v EU. Ponudbe bodo lahko elektronsko podpisala ter jih označila s časovnim žigom in zapečatila, namesto da bi jih tiskala in številne izvode pošiljala po pošti;

  • posamezniki, ki bodo želeli poslovati v drugi državi članici EU in bodo lahko brez težav prek spleta ustanovili podjetje in predložili letna poročila;

  • javne uprave, ki bodo lahko zmanjšale upravno breme in povečale učinkovitost ter tako bolje služile državljanom in prihranile davkoplačevalski denar.

Ozadje

Z obema elementoma uredbe, e-identifikacijo in e-podpisi, bo vzpostavljeno predvidljivo zakonodajno okolje za varno in enostavno elektronsko komuniciranje med podjetji, državljani in javnimi organi. S tem se bo povečala učinkovitost javnih in zasebnih spletnih storitev, e-poslovanja in e-trgovanja v EU.

Pristop k e-podpisom, ki temelji na obstoječi direktivi o e-podpisih (direktiva 1999/93/ES), je omogočil določeno usklajenost praks po Evropi. Vse države v EU imajo pravne okvire za e-podpise, vendar se ti tako razlikujejo, da čezmejnih elektronskih transakcij dejansko ni mogoče izvajati. Enako velja za varne storitve, kot so časovni žigi, elektronski žigi in elektronsko vročanje, ter spletno avtentifikacijo, pri katerih manjka interoperabilnosti na evropski ravni. Uredba zato za te storitve predlaga skupna pravila in prakse.

Uredba z načelom vzajemnega priznavanja in sprejemanja zagotavlja pravno varnost e-identifikacije. Države članice EU tako sprejmejo nacionalne sisteme e-identifikacije, o katerih je bila Komisija uradno obveščena. Svojih nacionalnih sistemov e-identifikacije niso obvezane registrirati, vendar Komisija upa, da se bodo mnoge med njimi za to odločile.

Komisija in države članice EU so s projektom STORK, ki vključuje 17 držav članic EU, dokazale, da čezmejno vzajemno priznavanje e-identifikacije deluje.

Današnji osnutek uredbe je zadnji od dvanajstih ključnih ukrepov Akta za enotni trg (glej IP/11/469). Ti predlogi so naznanjeni tudi v akcijskem načrtu za e-upravo za obdobje 2011–2015 (glej IP/10/1718), načrtu EU za stabilnost in rast (glej IP/11/1180) ter Evropski digitalni agendi (glej IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200).

Koristne povezave

MEMO/12/403 Elektronska identifikacija, podpisi in varne storitve: vprašanja in odgovori.

Povezava do osnutka uredbe:

http://ec.europa.eu/information_society/policy/esignature/eu_legislation/regulation/index_en.htm.

Več o pilotnih projektih na področju čezmejnih javnih storitev.

Spletišče Evropske digitalne agende.

Spletišče komisarke Neelie Kroes.

Spremljajte komisarko Neelie Kroes na Twitterju.

Kontaktni osebi:

Ryan Heath (+32 2 296 17 16)

Linda Cain (+32 2 299 90 19)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site