Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Evropska komisija: naslednji koraki za stabilnost, rast in delovna mesta

Bruselj, 30. maja 2012 – Evropska komisija je sprejela sveženj priporočil za proračunske ukrepe in gospodarske reforme za povečanje finančne stabilnosti, spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest v EU. Priporočila so posebej prilagojena posameznim državam in razmeram v njih. Komisija je prav tako izdala priporočila za območje evra kot celoto in predstavila vizijo za politične ukrepe na ravni EU, ki bi za uresničitev ambiciozne dvotirne evropske pobude za rast morali spremljati nacionalne ukrepe. Objavila je tudi ugotovitve dvanajstih podrobnih pregledov, ki so del postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, in Svetu EU predložila priporočila glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Predsednik Komisije José Manuel Barroso je povedal: „Danes je Komisija sprejela pomembne odločitve za nadaljnje ukrepe na ravni posameznih držav članic in na ravni EU, ki so potrebni za izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje rasti in novih delovnih mest ter odločno okrepitev ekonomske in monetarne unije. Te odločitve kažejo na ključno vlogo Komisije v središču evropskega gospodarskega upravljanja. Naša priporočila so prilagojena vsaki posamezni državi članici, skupaj pa tvorijo povezan pristop k ponovnemu uravnoteženju evropskega gospodarstva. Dosegli smo viden napredek: javne finance se izboljšujejo, neravnotežja pa se odpravljajo. Usmeritev je jasna. Zdaj moramo na nacionalnih ravneh in na ravni EU podvojiti prizadevanja, da bomo še naprej in še hitreje napredovali.“

Iz tega drugega svežnja letnih priporočil posameznim državam je mogoče razbrati več ključnih sporočil. Države članice praviloma sprejemajo potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev vzdržnosti javnih financ, vendar bi morala biti v nekaterih primerih konsolidacija bolj naklonjena rasti. Brezposelnost je predvsem pri mladih velik problem. Čeprav za to ni hitre rešitve, bi bilo treba takoj sprejeti ukrepe za povečanje produktivnosti in izboljšanje usklajevanja spretnosti in usposabljanj s potrebami trga dela. Številne države članice so sredi pomembnih strukturnih reform, med katerimi so tudi reforme trga dela. Te reforme spodbujajo konkurenčnost in odpravljajo makroekonomska neravnotežja v Evropi. Vendar pa je za uresničitev potenciala rasti, zagotavljanje možnosti za razvoj podjetij ter za izkoriščanje potenciala storitvenega in energetskega sektorja ter digitalnega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest potrebno še odločnejše ukrepanje po vsej EU.

Nazadnje je Komisija začrtala glavne korake v smeri celovite ekonomske in monetarne unije, vključno z bančno unijo, skupnim finančnim nadzorom in enotnim sistemom zajamčenih vlog. V tem procesu bo treba upoštevati pravna vprašanja, kot so spremembe Pogodb in ustave, hkrati pa zagotoviti več demokratične legitimnosti in odgovornosti za prihodnje integracijske ukrepe.

Vsebina danes sprejetega svežnja

Sveženj je sestavljen iz treh različnih delov, ki so med seboj povezani. V prvem delu Komisija predstavlja 27 skupin priporočil posameznim državam za proračunske in ekonomske politike ter eno skupino priporočil za območje evra kot celoto. Analiza, na kateri temeljijo priporočila, je opisana v 28 delovnih dokumentih služb Komisije, glavna politična sporočila pa so zbrana v sporočilu o ukrepih za stabilnost, rast in delovna mesta.

V drugem delu Komisija objavlja rezultate podrobnih pregledov, ki jih je letos začela izvajati za dvanajst držav članic, za katere je obstajalo tveganje makroekonomskih neravnotežij. Komisija je ugotovila, da se v vseh dvanajstih državah spopadajo z neravnotežji, ki pa trenutno niso čezmerna. Priporočila posameznim državam vsebujejo smernice za preventivne ukrepe.

V tretjem delu Komisija Svetu priporoča, da se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Bolgarijo in Nemčijo ustavi. Predlaga tudi sklep Sveta o tem, da je Madžarska sprejela učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja in da se lahko prekliče ustavitev dodeljevanja sredstev Madžarski iz Kohezijskega sklada za leto 2013.

1. Priporočila posameznim državam za leto 2012 (glej MEMO/12/386)

Danes sprejeta priporočila posameznim državam dajejo operativne smernice za oblikovanje proračunskih politik in gospodarskih reform, ki bi jih bilo treba sprejeti v naslednjih dvanajstih mesecih za spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest. Sprejetje priporočil pomeni zaključno fazo evropskega semestra usklajevanja ekonomskih politik, ki se je začel 23. novembra 2011 z letnim pregledom rasti Komisije (IP/11/1381, MEMO/11/821). Priporočila bi moral potrditi Evropski svet na zasedanju 28. in 29. junija, julija pa jih bo formalno sprejel Svet Evropske unije.

Podlaga za ta priporočila je temeljita ocena izvajanja priporočil iz lanskega leta in podrobna analiza nacionalnih programov stabilnosti in konvergenčnih programov1, ki so jih države članice predložile do 30. aprila 2012. Analiza, na kateri temeljijo priporočila, je opisana v 28 delovnih dokumentih služb Komisije (po en delovni dokument za vsako državo članico in en za območje evra). Letos priporočila prvič upoštevajo tudi ugotovitve dvanajstih podrobnih pregledov iz postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji (glej spodaj).

Priporočila zajemajo raznovrstna vprašanja, vključno z javnimi financami, strukturnimi reformami davčnega sistema, pokojnin, javne uprave in storitev, ter vprašanja v zvezi s trgom dela, predvsem brezposelnostjo mladih. Države, vključene v program (Grčija, Portugalska, Irska in Romunija), dobijo samo eno priporočilo, in sicer da izvajajo dogovorjene ukrepe iz programa.

2. Ugotovitve dvanajstih podrobnih pregledov (glej MEMO/12/388)

Podrobni pregledi so del postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki se letos izvaja prvič in katerega namen je preprečiti in odpraviti makroekonomska neravnotežja. Pregledi zajemajo dvanajst držav članic, za katere je bila v poročilu o mehanizmu opozarjanja 14. februarja 2012 (IP/12/132, MEMO/12/104) določena dodatna ekonomska analiza za ugotovitev obstoja makroekonomskih neravnotežij ali nevarnosti za njihov nastanek. Te države članice so Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Del vsakega od teh podrobnih pregledov je preučitev izvora, narave in resnosti morebitnih makroekonomskih neravnotežij ter ocena, ali v državi obstajajo neravnotežja in kakšne narave so.

Pregledi potrjujejo, da se navedenih dvanajstih držav članic spopada z makroekonomskimi neravnotežji, ki ji je treba odpravljati in pozorno spremljati. Ugotovljeno je tudi, da se v glavnem izvajajo prilagoditve ekonomskih neravnotežij, na kar kažejo zmanjšanje primanjkljajev tekočega računa, konvergenca stroškov dela na enoto, omejitev kreditnih tokov in popravki cen stanovanjskih objektov. Vendar v nekaterih primernih ni jasno, kako obsežne in trajne so prilagoditve ter ali se izvajajo s primerno hitrostjo. V številnih primerih nakopičena notranja in zunanja neravnotežja ostajajo izredno velik izziv, na primer v zvezi z zadolženostjo zasebnega in javnega sektorja.

3. Predlogi glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (glej MEMO/12/385)

Poleg priporočil posameznim državam in ugotovitev podrobnih pregledov je Komisija danes sprejela tudi tri predloge za Svet glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Komisija predlaga, da Svet za Bolgarijo in Nemčijo ta postopek ustavi, kot je predvideno s členom 126(12) Pogodbe. Bolgarija in Nemčija sta marca uradno sporočili, da je bil njun javnofinančni primanjkljaj leta 2011 pod 3 % BDP. Eurostat je 23. aprila 2012 te navedbe potrdil, zato je Komisija ob upoštevanju dejstva, da je po njeni napovedi iz pomladi 2012 mogoče pričakovati trajno ohranitev teh primanjkljajev pod 3 % BDP, ugotovila, da je odprava čezmernih primanjkljajev zajamčena.

Komisija je po ugotovitvi, da je Madžarska sprejela potrebne ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja v skladu s priporočili Sveta z dne 13. marca 2012, sprejela predlog za sklep Sveta za preklic ustavitve dodeljevanja sredstev Madžarski iz Kohezijskega sklada. Natančneje, Komisija je v svoji oceni ugotovila, da bo Madžarska po pričakovanjih dosegla cilj za leto 2012 (proračunski primanjkljaj v višini 2,5 % BDP) in da bo leta 2013 kljub rahli oslabitvi makroekonomskih razmer (v skladu z napovedjo Komisije iz pomladi 2012) proračunski primanjkljaj precej pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Komisija bo v skladu s Paktom za stabilnost in rast še naprej pozorno spremljala proračunski razvoj na Madžarskem.

Več informacij:

Spletišče Evropa 2020 (za priporočila posameznim državam):

http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm

Kontakti:

Simon O’Connor (+32 22967359)

Olivier Bailly (+32 22968717)

Amadeu Altafaj Tardio (+3222952658)

Vandna Kalia (+32 22995824)

Audrey Augier (+32 229716 07)

1 :

Programe stabilnosti predložijo države članice euroobmočja, konvergenčne programe pa države članice zunaj euroobmočja. V njih so opisani načrti za vzdržnost javnih financ. Nacionalni programi reform vsebujejo ključne politične ukrepe za spodbujanje rasti, ustvarjanje delovnih mest in doseganje ciljev strategije Evropa 2020.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website