Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Evropska komisija poziva države članice k izvajanju nacionalnih načrtov za vključevanje Romov

Bruselj, 23. maj 2012 – Evropska komisija je države članice EU v poročilu, ki ga je objavila danes, pozvala, naj izvajajo nacionalne strategije za izboljšanje ekonomske in socialne vključenosti deset do dvanajst milijonov evropskih Romov. Države članice so te načrte razvile kot odgovor na Komisijin Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, sprejet 5. aprila 2011 (glej IP/11/400, MEMO/11/216), ki so ga kmalu zatem podprli tudi vodje držav članic EU (IP/11/789).

Okvir EU opredeljuje štiri stebre, pri katerih so potrebna prizadevanja držav članic za izboljšanje vključevanja Romov: dostop do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj. Vse države članice so se tako prvič zavezale, da bodo na teh štirih prednostnih področjih razvile celostni pristop ter sprejele nacionalne strategije za njihovo obravnavo.

Komisija v današnjem poročilu ugotavlja, da so si države članice prizadevale razviti celovit pristop za vključevanje Romov, vendar poudarja tudi, da je treba še veliko storiti pri zagotavljanju zadostnih sredstev za ta cilj, vzpostavljanju mehanizmov spremljanja ter boju proti diskriminaciji in segregaciji.

„Dobra novica je, da so države članice izpolnile svojo zavezo in predstavile strategije vključevanja Romov. To je pomemben prvi korak,“ je povedala podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „Zdaj pa morajo države članice svoja prizadevanja okrepiti s konkretnimi ukrepi, jasnimi cilji, namenskimi sredstvi ter dobrim sistemom spremljanja in ocenjevanja. Potrebujemo več kot le strategije na papirju, potrebujemo otipljive rezultate nacionalnih politik, ki bodo izboljšali življenja desetim do dvanajstim milijonom evropskih Romov.“

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je dejal: Vključevanje Romov v Evropi je skupna ekonomska, socialna in moralna nujnost, čeprav se izzivi, s katerimi se srečujejo romske skupnosti, med posameznimi državami članicami razlikujejo. V tem poročilu je poudarjena potreba po našem predlogu iz oktobra 2011, da države članice v finančnem obdobju 2014–2020 oblikujejo ustrezno strategijo vključevanja Romov, preden zanjo prejmejo sredstva Evropskega socialnega sklada.“

Vse države članice v svojih strategijah priznavajo potrebo po zmanjšanju razlike med romskim in neromskim prebivalstvom na štirih ključnih področjih, ki jih je opredelila Evropska komisija.

Večina držav članic je predstavila posebne ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev.

Nekaj dobrih primerov:

  • spodbujanje vključevanja Romov v izobraževanje v Sloveniji, Španiji in na Finskem,

  • sheme za izboljšanje zaposlovanja v Bolgariji in Španiji,

  • podpora za dostop Romov do zdravstvenega varstva na Madžarskem, Irskem in v Romuniji ter ukrepi za izboljšanje bivalnih razmer v Franciji in na Madžarskem (več primerov je v Prilogi).

Pozitivno je tudi, da so se na poziv Komisije, naj vzpostavijo mrežo nacionalnih kontaktnih točk za spremljanje izvajanja nacionalnih strategij, odzvale vse države članice, kar kaže, da za spoprijemanje z izzivi integracije Romov obstaja močna politična volja.

Vendar je v današnji oceni poudarjeno tudi, da večina držav članic za vključevanje Romov doslej še ni dodelila dovolj proračunskih sredstev. Samo 12 držav je jasno opredelilo sredstva, dodeljena iz nacionalnih virov ali virov EU, ter v svojih strateških dokumentih prikazala ločene zneske za ukrepe vključevanja Romov (Bolgarija, Češka, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Švedska).

Komisija na vsakem od štirih ključnih področij za integracijo Romov državam članicam izda priporočila za ukrepanje ter zagotovi povratne informacije o vsaki nacionalni strategiji, pri čemer poudari ključne elemente in opredeli glavne pomanjkljivosti.

Komisija bo tudi po predstavitvi današnjega poročila redno ocenjevala ukrepe držav članic. Objavila bo letno poročilo o napredku na področju ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni na podlagi okvira EU. Poročila o napredku bodo zagotovila, da bo integracija Romov ostala trdno na dnevnem redu EU, obenem pa bodo pomenila dodaten pritisk na države članice, da bodo izvajale priporočila Komisije in ukrepe iz svojih strategij.

Ozadje

Romi – največja evropska manjšina – so pogosto žrtve rasizma, diskriminacije in socialne izključenosti. Številni romski otroci so še vedno na ulicah, namesto da bi hodili v šolo. Pogosto ne dobijo poštene možnosti niti na trgu dela. Romske ženske so še vedno žrtve nasilja in izkoriščanja.

Iz danes objavljenega poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o položaju Romov v enajstih državah članicah (glej http://fra.europa.eu) je razvidno, da je eden od treh Romov, ki so sodelovali v raziskavi, nezaposlen, petina jih nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, 90 % pa jih živi pod pragom revščine. Številni se vsakodnevno soočajo s predsodki, nestrpnostjo, diskriminacijo in socialno izključenostjo. Odrinjeni so na rob in večinoma živijo v izredno slabih socio-ekonomskih razmerah.

Zaradi neizkoriščenosti nadarjenih ljudi vlade izgubljajo možnost povečanja svojih prihodkov in produktivnosti. V teh kriznih časih je zato nujno potrebna boljša ekonomska in socialna integracija vseh državljanov EU. Poleg tega je treba usklajeno delovati na vseh ravneh, da bi se učinkovito odpravili številni razlogi za izključevanje. Na podlagi izsledkov raziskave Svetovne banke bi popolna vključenost Romov gospodarstvom nekaterih držav prinesla približno 0,5 milijarde EUR na leto, saj bi se izboljšala njihova produktivnost, zmanjšali socialni izdatki in povečali davčni prilivi.

Cilj okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov je v življenja Romov vnesti konkretne spremembe, in sicer z drugačnim pristopom k njihovemu vključevanju. Namesto razdrobljenega pristopa, ki se osredotoča na posamezne projekte, okvir EU vključevanje Romov prvič postavlja na raven EU in ga jasno povezuje s strategijo rasti EU, Evropa 2020. Poleg tega bo v okviru evropskega semestra pregledano tudi, ali so nacionalni programi reform skladni z nacionalnimi strategijami vključevanja Romov, po potrebi pa bodo morale države članice vprašanje vključevanja Romov obravnavati v nacionalnih programih reform.

Številna področja, na katerih je treba izboljšati vključenost Romov, kot so izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in stanovanjsko vprašanje, so predvsem v nacionalni ali regionalni pristojnosti. Vendar pa ima EU pri tem pomembno vlogo, saj usklajuje ukrepe držav članic in pomaga s finančnimi instrumenti, tudi s Socialnim skladom in strukturnima skladoma.

Dodatne informacije

Današnje sporočilo in poročilo o nacionalnih strategijah vključevanja:

http://ec.europa.eu/roma.

Različica nacionalnih strategij, kot so jih predložile države članice:

http://ec.europa.eu/justice/discrimination/roma/national-strategies/index_en.htm.

Spletišče podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding: http://ec.europa.eu/reding.

Spletišče evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Lászla Andorja:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/andor/index_en.htm.

László Andor na Twitterju: http://twitter.com/#!/LaszloAndorEU

Informativno uredništvo generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm.

Evropski socialni sklad: Romi: http://ec.europa.eu/esf/main.jsp?catId=63.

Kontaktne osebe :

Mina Andreeva (+32 22991382)

Natasha Bertaud (+32 22967456)

Jonathan Todd (+32 22994107)

Nadège Defrère (+32 22964544)

Priloga: Primeri nacionalnih ukrepov za spodbujanje vključevanja Romov na štirih prednostnih področjih, opredeljenih v Okviru EU

1) Izobraževanje

V Sloveniji so zaposleni romski asistenti in mediatorji, obenem pa skušajo vključiti romske otroke v predšolsko vzgojo, da bi povečali stopnjo končane izobrazbe za romske otroke v splošnem izobraževanju (trenutno 18,7 % za Rome v primerjavi s povprečjem 54,3 % za neromske otroke v Ljubljani).

Španija vzpostavlja nove programe mediacije, s katerimi naj bi zmanjšala zgodnjo opustitev šolanja in odsotnost od pouka (v osnovnošolskem izobraževanju je cilj za zmanjšanje z današnjega 22,5 % na 15 % do leta 2015 in na 10 % do leta 2020).

V finskem mestu Kauhajoki so zaposlili mentorje romskega porekla, ki naj bi nudili podporo predšolskim in osnovnošolskim otrokom in njihovim družinam ter mladim odraslim pri nadaljnjem izobraževanju in iskanju zaposlitve.

2) Zaposlitev

Španija si prizadeva za povečanje stopnje zaposlenosti Romov s 44 % (leta 2011) na 50 % leta 2015 in 60 % leta 2020. Posebne cilje so si zastavili za Romkinje: programe za spodbujanje znanj in dostop do usposabljanj.

Avstrija spodbuja dostop mladih Romov na trg dela s projektom, ki vključuje družbenokoristno delo, svetovanje in usposabljanje. Njegov namen je pomagati Romom do službe, vključno s samozaposlitvijo.

Bolgarija povečuje število zaposlenih Romov, zlasti s podporo Evropskega socialnega sklada, z organizacijo tečajev usposabljanja, s katerimi želijo povečati zaposlitvene možnosti za več kot 28 000 oseb, ter z usposabljanjem 1 500 oseb v menedžmentu in podjetništvu.

3) Zdravstveno varstvo

Madžarska namerava s pomočjo Evropskega socialnega sklada usposobiti 2 000 Romkinj kot socialne delavke za pomoč družinam, delavke za razvoj skupnosti, pomočnice za iskanje zaposlitve in mediatorke v zdravstvenem varstvu.

Irska je zagotovila široko paleto zdravstvenih storitev, namenjenih potujočim skupinam, na primer zdravstvene enote za potujoče skupine in projekte osnovnega zdravstvenega varstva (ki vključujejo zdravstvene mediatorje in medicinske sestre na področju javnega zdravja za potujoče skupine).

V Romuniji je zaposlenih približno 450 zdravstvenih mediatorjev, da bi tako izboljšali dostop Romov do storitev javnega zdravja. Njihova vloga je olajšati dialog med Romi ter zdravstvenimi ustanovami in njihovimi zaposlenimi. Rome dejavno spodbujajo pri pridobivanju identifikacijskih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja in vpisih na sezname pri osebnih zdravnikih.

4) Stanovanja

Valižanske oblasti v Združenem kraljestvu so vzpostavile posebne ukrepe za izboljšanje bivalnih razmer in dostopa do storitev za Rome in potujoče skupine. Valižanska vlada je financiranje lokalnih organov za prenovo in zasnovo novih lokacij za potujoče skupine povečala s 75 % na 100 %.

Madžarska s celostnimi programi s pomočjo Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj izboljšuje socialne, skupnostne, izobraževalne, zdravstvene, zaposlitvene in bivalne razmere tistih, ki živijo v segregiranem okolju.

V Franciji so razvili t. i. „začasne vasi“, s katerimi želijo rešiti potrebe prikrajšanih ljudi, tudi Romov, ki živijo v nezakonitih naseljih. Take projekte bodo posnemali drugi lokalni organi s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website