Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Reforma visokega šolstva ključna za delovna mesta in rast

Bruselj, 25. aprila 2012 – Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je države članice pozvala, naj glede na krizo in naraščajočo brezposelnost mladih nujno posodobijo visokošolske sisteme in odpravijo ovire za popolnoma delujoč evropski visokošolski prostor. Ob skorajšnjem zasedanju ministrov za visoko šolstvo, ki je v okviru bolonjskega procesa organizirano vsaki dve leti in bo tokrat potekalo v Bukarešti (Romunija), je komisarka Vassiliou poudarila, da je za spodbujanje delovnih mest in rasti v Evropi nujno potrebno ukrepanje.

„V evropskem visokošolskem prostoru je bil nedvomno dosežen znaten napredek pri približevanju sistemov različnih držav. Vendar moramo storiti več: visokošolsko izobraževanje bi moralo biti v središču vseh naših prizadevanjih za premostitev krize, saj odpira boljše priložnosti za mlade,“ je povedala komisarka. „Za našo prihodnost je bistveno, da Evropa izvede reforme in tako v celoti izkoristi svoj potencial. Naš cilj je popolnoma delujoč evropski visokošolski prostor, ki vsem omogoča prvovrstno izobraževanje in spretnosti, potrebne na trgu dela, spodbuja inovacije ter zagotavlja ustrezno priznavanje akademskih kvalifikacij.“

Dodala je še, da teh ciljev ne bo mogoče doseči „brez zadostnih sredstev, ki bodo visokošolskemu izobraževanju omogočila, da trajno prispeva h gospodarski blaginji in družbenemu napredku“.

V Bukarešti se bodo 26. in 27. aprila sestali ministri za visoko šolstvo iz 47 evropskih držav1. Cilj zasedanja je doseči dogovor o reformah za oblikovanje sodobnega in odprtega evropskega visokošolskega prostora. Glede na krizo in njene družbene učinke se ministri strinjajo, da je treba reforme usmeriti v razvoj premalo izkoriščenega potenciala visokošolskega izobraževanja za spodbujanje rasti in zaposljivosti. To je tudi osrednje sporočilo programa za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov, ki ga je Evropska komisija sprejela septembra 2011 (glej IP/11/1043).

Danes je bilo tudi objavljeno poročilo o napredku pri izvajanju reform bolonjskega procesa.

Ozadje

Ministrska konferenca

Na ministrski konferenci bodo za države evropskega visokošolskega prostora določene prednostne naloge za naslednjo fazo bolonjskega procesa (2012–2015). Ministri bodo sprejeli bolonjsko strategijo mobilnosti, po kateri bo do leta 2020, v skladu z evropskim merilom visokošolske mobilnosti iz novembra 2011, 20 odstotkov evropskih visokošolskih diplomantov del študija preživelo v tujini.

Hkrati s konferenco bo organiziran forum o bolonjski politiki, ki združuje države zunaj evropskega visokošolskega prostora in odraža interes držav po svetu za bolonjske reforme.

Bolonjski proces

Namen bolonjskega procesa je oblikovati evropski visokošolski prostor, v katerem lahko študenti izbirajo iz širokega in preglednega nabora kakovostnih študijskih programov ter izkoristijo prednost preprostih postopkov priznavanja.

Od svojih začetkov leta 1999 je bil bolonjski proces primer uspešnega vseevropskega sodelovanja, v okviru katerega se evropske države prostovoljno dogovarjajo o reformah visokega šolstva. Napredek, dosežen pri tem procesu, ne bi bil mogoč izključno z ukrepi posameznih držav. Evropska komisija je skupaj s 47 sodelujočimi državami dejaven član bolonjskega procesa.

Glavne bolonjske reforme so se osredotočile na tristopenjsko strukturo visokošolske izobrazbe (diploma, magisterij, doktorat), zagotavljanje kakovosti ter priznavanje kvalifikacij in trajanja študija.

Tristopenjska struktura je že široko razširjena: v treh četrtinah držav evropskega visokošolskega prostora je med 70 in 90 odstotkov študentov vpisanih v programe, ki ustrezajo bolonjskemu diplomskemu in magistrskemu sistemu.

V skladu z zadnjim poročilom o izvajanju bolonjskega procesa, ki je bilo pripravljeno s podporo Evropske komisije in bo predloženo ministrom v Bukarešti, so vse države izvedle znatne spremembe, ki so omogočile razvoj evropskega visokošolskega prostora. Vendar je zaradi upada javnih izdatkov za visokošolsko izobraževanje napredek neenakomeren, praktične težave pa ostajajo. Preveč študentov opusti visokošolski študij ali diplomira brez spretnosti, potrebnih na trgu dela. Nekateri se soočajo z ovirami pri priznavanju akademskih kvalifikacij v drugi državi, izobraževalne ustanove pa se le počasi preusmerjajo na sistem učenja, ki v središče postavlja študente. Gre za sistem s študijskimi programi, prilagojenimi potrebam študentov, ter z jasno opredeljenimi znanji in spretnostmi, ki jih je treba usvojiti do konca študija („učni izidi“). V splošnem visokošolsko izobraževanje še vedno ne uresničuje svojega potenciala za spodbujanje rasti.

V okviru bolonjskega procesa so bili razviti številni instrumenti za prehod na sisteme, ki v središče postavljajo študente. V evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) se na podlagi delovne obremenitve študentov pri doseganju učnih izidov dodelijo kreditne točke za vsak del študijskega programa. S tem se študentom omogoča preprostejše zbiranje kreditnih točk iz različnih programov in poenostavlja priznavanje študija v tujini v matični instituciji. Dodatek k diplomi vsebuje standardiziran opis zaključenega študija za lažje razumevanje vsebine vsake diplome, ne glede na državo, v kateri je bila pridobljena.

Uporaba teh orodij še vedno narašča in se razvija, vendar ni vedno sistematična in pomanjkljivosti ostajajo. Še vedno ostajajo tudi problemi v zvezi s priznavanjem kvalifikacij. Kljub ratifikaciji Lizbonske konvencije o priznavanju številnim državam ni uspelo uskladiti postopkov priznavanja s konvencijo.

Skupina za spremljanje bolonjskega procesa

Evropska komisija kot članica skupine za spremljanje bolonjskega procesa in njenih delovnih skupin podpira delo bolonjskega sekretariata in mreže strokovnjakov za bolonjski proces ter prispeva sredstva za zasedanja ministrov in številna poročila, konference in seminarje. Številna bolonjska orodja (npr. ECTS) izhajajo iz programa študentskih izmenjav Erasmus, ki ga je vzpostavila Komisija. Tudi poročilo o napredku pri izvajanju bolonjskih reform, ki so ga za ministrsko konferenco pripravili Eurydice, Eurostat in Eurostudent, je nastalo s podporo Komisije.

V programu Komisije za posodobitev visokega šolstva je opredeljenih pet ključnih področij reform: povečanje števila diplomantov v skladu s ciljem strategije Evropa 2020 (40 odstotkov mladih z visokošolsko izobrazbo do leta 2020); izboljšanje kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja glede na zahteve trga dela in družbene zahteve; izboljšanje mobilnosti študentov; vključevanje visokošolskega izobraževanja v t. i. trikotnik znanja, ki zajema izobraževanje, raziskave in inovacije; ter izboljšanje upravljanja in financiranja. Bolonjski proces in program Komisije za posodobitev se vzajemno dopolnjujeta.

Komisija podpira krepitev izmenjave med evropskim visokošolskim prostorom in drugimi državami po svetu. Pomembno vlogo je odigrala tudi pri vzpostavitvi „foruma o bolonjski politiki“, na katerem ministri evropskega visokošolskega prostora razpravljajo o vprašanjih visokošolskega izobraževanja s svetovnimi partnerji. Forum poteka hkrati z bolonjsko ministrsko konferenco.

EU podpira tudi krepitev zmogljivosti pri posodabljanju visokošolskega izobraževanja v 27 sosednjih državah in usklajevanju njihovih sistemov z zahtevami bolonjskega procesa. Od leta 1990 je bilo s programom Tempus, ki ima letni proračun približno 90 milijonov evrov, financiranih 4 000 projektov sodelovanja, v katere je bilo vključenih več kot 2 000 univerz EU in partnerskih držav. Vodilni program EU za akademsko sodelovanje na svetovni ravni, Erasmus Mundus, ponuja štipendije za skupne podiplomske študijske programe za študente iz vseh delov sveta.

Več informacij:

Več o bolonjskem procesu: http://www.ehea.info/

Več o programu za posodobitev:

http://ec.europa.eu/education/higher-education/agenda_en.htm#doc

Spletno mesto komisarke Androulle Vassiliou

Twitter: @VassiliouEU

Kontakti :

Dennis Abbott (+32 22959258), Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)

1 :

Albanija, Andora, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Kazahstan, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Moldavija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Ruska federacija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Sveti sedež, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Združeno kraljestvo.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site