Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Ko temeljne pravice državljanov postanejo resničnost

Bruselj, 16. aprila 2012 – Listina EU o temeljnih pravicah, ki je začela veljati in postala pravno zavezujoča pred več kot dvema letoma, usmerja pripravo evropske zakonodaje od prvega osnutka do sprejetja zakonodajnega akta. V Listini so določene temeljne pravice, na primer pravica do svobodnega izražanja in pravica do varstva osebnih podatkov, ki odražajo skupne evropske vrednote in ustavno dediščino Evrope. Evropska komisija v drugem letnem poročilu o izvajanju Listine ugotavlja, da so vprašanja temeljnih pravic vse bolj vključena v oblikovanje politik EU. Tako je Komisija z vključitvijo ukrepov za varstvo zasebnosti v nove predpise EU na primer zagotovila, da bodo imeli potniki na letališčih v EU pravico, da zavrnejo pregled z varnostnim skenerjem in namesto tega izberejo alternativno metodo pregledovanja. Tudi Sodišče Evropske unije se vse pogosteje sklicuje na Listino, zlasti v pomembnih odločitvah o spolni diskriminaciji in varstvu zasebnosti na internetu. Današnje poročilo je del prizadevanj Komisije za večjo seznanjenost ljudi z vsebino Listine, njeno uporabo in vlogo institucij EU na področju temeljnih pravic.

„Moj glavni cilj v zadnjih dveh letih, odkar je Listina pravno zavezujoča, je bil oblikovati trdno evropsko kulturo temeljnih pravic. Listina je postala kompas za vse politike na ravni EU,“ je povedala Viviane Reding, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. „Državljanom je treba pomagati pri uveljavljanju njihovih pravic v praksi. Zato je treba skupaj z državami članicami poskrbeti, da bodo ljudje vedeli, na koga se lahko obrnejo, če so njihove pravice kršene.“

Glavni namen Listine je zagotoviti, da institucije EU pri pripravi novih evropskih predpisov spoštujejo temeljne pravice. Pri pripravi nove zakonodaje EU se zdaj dosledno upoštevajo vprašanja temeljnih pravic. V letu 2011 je bilo tako na primer mogoče zagotoviti, da predpisi EU o uporabi varnostnih skenerjev na letališčih spoštujejo temeljne pravice do varstva osebnih podatkov ter spoštovanja zasebnega življenja in dostojanstva (IP/11/1343).

Komisija zagotavlja, da so njeni predlogi skladni z Listino in da jo države članice pri izvajanju prava EU upoštevajo. V letu 2011 je izrazila pomisleke o neodvisnosti madžarskega organa za varstvo podatkov in ukrepih glede upokojitvene starosti sodnikov, tožilcev in notarjev. Začela je postopek za ugotavljanje kršitev, da se zagotovi, da Madžarska izpolnjuje vse svoje pravne obveznosti (IP/12/222).

Listina obenem vedno bolj sooblikuje odločitve sodišč. Število sodb, ki navajajo temeljne pravice, določene v Listini, se je leta 2011 na ravni EU in na nacionalni ravni povečalo za 50 %. Sodišče Evropske unije je v eni takih temeljnih sodb poudarilo pravico prosilcev za azil do zaščite pred nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem, kadar gre za določitev države, pristojne za obravnavanje prošnje za azil (MEMO/11/942). Premestitve prosilcev za azil v države, kjer bi neustrezne razmere ogrozile njihove temeljne pravice, so bile s tem učinkovito prepovedane. Marca 2011 je Sodišče v zadevi Test-Achats odločilo, da različne zavarovalne premije za moške in ženske pomenijo spolno diskriminacijo (MEMO/11/123). Novembra 2011 pa je razsodilo, da bi se z odredbo ponudniku internetnih storitev, naj vzpostavi sistem filtriranja, s čimer bi se odpravila kršitev pravic intelektualne lastnine, kršile pravice uporabnikov do sprejemanja in pošiljanja informacij (zadeva Scarlet proti SABAM).

Iz danes objavljene raziskave Flash Eurobarometer o Listini EU o temeljnih pravicah (Flash EB 340) je razvidno, da so državljani vse bolj seznanjeni z Listino (64 % vseh Evropejcev v primerjavi z 48 % leta 2007). 45 % na Komisijo naslovljenih pisem državljanov o vprašanjih temeljnih pravic se nanaša na primere, v katerih bi se lahko uporabila Listina. Vendar pa državljani še zmeraj ne vedo natančno, kdaj se Listina uporablja. 65 % Evropejcev bi želelo izvedeti več o tem, na koga naj se obrnejo, če so kršene njihove pravice iz Listine.

Državljani EU še vedno pogosto napačno razumejo namen Listine in okoliščine, v katerih se Listina uporablja ali ne uporablja, pa tudi vlogo EU pri tem. Več kot polovica (55 %) pisem, naslovljenih na Komisijo v letu 2011, se je nanašala na vprašanja zunaj področja uporabe prava EU. V javnosti vlada prepričanje, da Listina Komisiji zagotavlja splošno pravico, da posreduje, če sumi, da so bile kjer koli v EU kršene temeljne pravice. Vendar to ni tako. Listino morajo upoštevati države članice, kadar izvršujejo pravo EU. Vsaka država EU varuje pravice z lastno nacionalno ustavo in sodišči. Listina tega ne nadomešča. Če torej nekdo meni, da so bile kršene njegove pravice, mora najprej začeti postopek pred nacionalnim sodiščem ali se za pomoč obrniti na nacionalnega varuha človekovih pravic.

Ozadje

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je postala pravno zavezujoča z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009.

Oktobra 2010 je Komisija sprejela strategijo za učinkovito izvajanje Listine. Za boljše ocenjevanje učinkov svojih zakonodajnih predlogov na temeljne pravice je oblikovala „kontrolni seznam“ temeljnih pravic (glej Prilogo). Poleg tega se je zavezala, da bo državljanom zagotovila informacije o tem, kdaj lahko posreduje v vprašanjih temeljnih pravic. Za spremljanje doseženega napredka bo vsako leto objavila poročilo o izvajanju Listine.

Komisija sodeluje s pristojnimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni EU, da bi ljudi čim bolje obveščala o njihovih temeljnih pravicah in o tem, kje poiskati pomoč v primeru kršitve pravic. Komisija zdaj zagotavlja praktične informacije o uveljavljanju pravic na evropskem portalu e-pravosodje. Vzpostavila je tudi dialog o obravnavi pritožb v zvezi s kršitvami temeljnih pravic z varuhi človekovih pravic, organi za spodbujanje enakosti in institucijami za človekove pravice.

Dodatne informacije

Evropska komisija – temeljne pravice:

http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights

Evropska komisija – novinarsko središče Generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/index_en.htm

Poročilo raziskave Flash Eurobarometer o Listini EU o temeljnih pravicah:

http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm

Spletišče podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding

PRILOGA

1. Pregled pisem in vprašanj o temeljnih pravicah

2. Delež pisem glede na tematiko

3. „Kontrolni seznam“ Komisije glede temeljnih pravic

1. Na katere temeljne pravice vpliva pobuda?

2. Ali so to absolutne pravice (za katere ne sme veljati nobena omejitev, na primer človekovo dostojanstvo in prepoved mučenja)?

3. Kakšni so učinki različnih predvidenih možnosti politike na temeljne pravice? Ali so pozitivni (spodbujanje temeljnih pravic) ali negativni (omejevanje temeljnih pravic)?

4. Ali imajo možnosti hkrati pozitivne in negativne učinke, odvisno od zadevnih temeljnih pravic (na primer negativen učinek na svobodo izražanja in pozitiven učinek na intelektualno lastnino)?

5. Ali bi bile morebitne omejitve temeljnih pravic opredeljene natančno in predvidljivo?

6. Ali bi morebitne omejitve temeljnih pravic:

– bile potrebne za izpolnitev cilja v splošnem interesu ali zaradi varovanja pravic in svoboščin drugih (katerih)?

– bile sorazmerne z zastavljenim ciljem?

– spoštovale bistveno vsebino zadevnih temeljnih pravic?

4. Kdaj se Listina uporablja in kdaj ne

Kontakti:

Matthew Newman (+32 22962406)

Natasha Bertaud (+32 22967456)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website