Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evrobankovci in -kovanci: deset let pozneje

European Commission - IP/12/2   02/01/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Evrobankovci in -kovanci: deset let pozneje

Bruselj, 2. januar 2012 – 1. januar 2002 je zaznamovala uvedba evrobankovcev in -kovancev v Evropski uniji, kar je pomenilo začetek še nikoli videnega usklajevanja monetarnih politik in tesnejšega sodelovanja med državami območja evra. Medtem ko sta evro ter ekonomska in monetarna unija zagotovila trdno podlago za gospodarski napredek, sta bančna kriza leta 2008 in njene posledice postavila sistem pred težko preizkušnjo. Pokazalo se je, da je uspeh evra odvisen od zdravih in vzdržnih javnih financ ter trdnih makroekonomskih politik. Podlaga za oživitev gospodarstva že obstaja z nedavno okrepljenimi pravili EU o gospodarskem upravljanju in nadzoru. Nadalje ga utrjuje „fiskalni pakt“, o katerem so se dogovorili voditelji EU, da bi dosegli proračunsko disciplino ter okrepljeno usklajevanje in upravljanje ekonomskih politik v območju evra.

Pred krizo je celotno območje evra uživalo makroekonomsko stabilnost s stabilno inflacijo, nizkimi obrestnimi merami, izjemno dolgimi obdobji gospodarske rasti in močnejšim notranjim trgom. 332 milijonom državljanov, ki uporabljajo evro, ni več treba plačevati dodatnih stroškov pri menjavi valut, v čezmejnih transakcijah pa je preglednost večja, saj potrošnikom omogoča, da primerjajo cene med državami območja evra.

Olli Rehn, podpredsednik Evropske komisije in komisar za ekonomske in monetarne zadeve ter evro, je dejal: „V današnjem času ekonomske krhkosti se je primerno spomniti temeljnih načel, na katerih je bil utemeljen evro ter ponovno vzpostaviti močno Evropo priložnosti. Za to imamo potrebna sredstva in ljudi. Zdaj pa potrebujemo še politično voljo, trdno odločenost in hitro ukrepanje, da obnovimo gospodarsko rast, ustvarimo nova delovna mesta ter ponovno pridobimo zaupanje vlagateljev in javnosti.“

Ozadje

Preden potencialne države članice prevzamejo evro, morajo brez izjeme izpolnjevati stroga ekonomska in monetarna merila v skladu s proračunsko disciplino. Evro je države članice potisnil v tesnejše sodelovanje s skupnim ciljem stabilne valute in gospodarstva, ki bi koristila nam vsem. Preden je leta 2008 izbruhnila bančna kriza, je bila Evropska unija na poti, da doseže ta cilja.

Vendar so se kljub temu v tem desetletju stopnjevala fiskalna in makroekonomska neravnovesja v območju evra. Reševanje teh neravnovesij v EU je zahtevalo izjemne napore javnega sektorja, da se zaščitijo interesi vlad, podjetij in državljanov v celotni EU. Brez ekonomske in monetarne unije bi svetovna finančna kriza sprožila vrsto uničujočih valutnih kriz v Evropi. Učinek na gospodarstva, vlade, podjetja in celo na vsakdanje življenje posameznikov bi bilo nepredstavljivo.

Osnovni namen ekonomske in monetarne unije ter evra je bil – in še vedno je – omogočiti evropskemu gospodarstvu boljše delovanje, ustvarjanje novih delovnih mest in izboljšanje življenja Evropejcem. Evro ni samo tehnični monetarni dogovor, ampak simbol odločenosti za sodelovanje v duhu solidarnosti.

Evro sam po sebi ne prinaša gospodarske stabilnosti in rasti. Prvič, to je mogoče doseči z razumnim upravljanjem gospodarstva v območju evra v skladu s pravili Pogodbe EU ter Pakta za stabilnost in rast, glavnega zobnika v kolesju ekonomske in monetarne unije.

Drugič, evro kot valuta Evropske unije je osrednji mehanizem za izboljšanje prednosti enotnega trga, trgovinske politike in političnega sodelovanja.

Pakt za stabilnost in rast je bil pravkar okrepljen s „šesterčkom“, paketom pravil, ki je v EU začel veljati 13. decembra 2011. Ti novi instrumenti bodo bolj kot kadar koli prej pomagali zagotoviti, da se vsi držijo skupaj dogovorjenih pravil, ter bodo zato znatno prispevali k stabilizaciji gospodarstva EU in preprečitvi ponovitve krize. Ta zbirka orodij vključuje fiskalna pravila in novi poudarek na zmanjšanju visoke ravni dolga, podpirata pa jo verodostojen mehanizem sankcij ter učinkovit okvir za preprečevanje obsežnejših makroekonomskih neravnovesij in njihovo reševanje.

Ta pomemben mejnik je bil dosežen samo nekaj dni po Evropskem svetu 9. decembra, ko so voditelji EU sprejeli pogumne odločitve za okrepitev verodostojnosti našega odziva na krizo, in sicer z vidika nadaljnje krepitve gospodarskega upravljanja za novi fiskalni pakt ter z vidika okrepitve finančne požarne stene za zajezitev negativnih medsebojnih vplivov, nenazadnje pa tudi za zaščito gospodarske rasti in delovnih mest.

Več informacij:

MEMO/11/945,

MEMO/11/898.

Spletišče GD ECFIN:

http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/index_sl.htm

Kontakti:

Amadeu Altafaj Tardio (+32 22952658)

Vandna Kalia (+32 22995824)

Catherine Bunyan (+32 22996512)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website