Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija sprožila pospešene postopke za ugotavljanje kršitev proti Madžarski v zvezi z neodvisnostjo njene centralne banke in organa za varstvo podatkov ter z ukrepi na področju sodstva

European Commission - IP/12/24   17/01/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropska komisija sprožila pospešene postopke za ugotavljanje kršitev proti Madžarski v zvezi z neodvisnostjo njene centralne banke in organa za varstvo podatkov ter z ukrepi na področju sodstva

Strasbourg, 17. januarja 2012 – Evropska komisija je danes sprožila pravni postopek proti Madžarski zaradi nove zakonodaje, ki je v okviru nove madžarske ustave začela veljati z začetkom leta. Komisija je po več izmenjavah dopisov z madžarskimi organi v zvezi z osnutki nove zakonodaje – zlasti dopisih, ki so jih poslali predsednik José Manuel Barroso, podpredsednica Viviane Reding (evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo) in podpredsednik Olli Rehn (evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve ter za evro) – dokončala podrobno pravno oceno nove zakonodaje, sprejete na začetku januarja. Po mnenju Komisije je madžarska zakonodaja v nasprotju s pravom EU, saj pod vprašaj postavlja neodvisnost centralne banke Madžarske in organov za varstvo podatkov ter zaradi ukrepov, ki uvajajo spremembe v sodni sistem.

Zato se je Komisija danes odločila poslati tri uradne opomine Madžarski, kar je prva faza postopka EU za ugotavljanje kršitev, in obravnavati nadaljnje sorodne probleme z madžarskimi organi, da se ugotovi, ali bi bilo treba v okviru prava EU sprejeti nadaljnje ukrepe, zlasti v zvezi z neodvisnostjo sodstva. Madžarski organi imajo zdaj en mesec časa, da odgovorijo na pomisleke, ki jih je izrazila Komisija.

Predsednik José Manuel Barroso je dejal: Madžarska mora tako kot vsaka država članica zaradi spoštovanja Pogodb EU zagotoviti neodvisnost svoje nacionalne banke in svojih organov za varstvo podatkov ter nediskriminatorno obravnavanje svojih sodnikov. Komisija je odločena sprejeti vse potrebne pravne ukrepe, da se zagotovi ohranitev združljivosti z zakonodajo Evropske unije.“

Podpredsednica Evropske komisije in komisarka EU za pravosodje Viviane Reding je dejala: „Že ko sem prvič videla osnutke zakonov v začetku decembra, sem izrazila resne pravne pomisleke v zvezi z morebitnim poseganjem v neodvisnost madžarskega sodstva in tamkajšnjega organa za varstvo podatkov. Zdaj, ko so bili ti zakoni sprejeti kljub pravnim pomislekom Komisije, je slednja kot varuhinja Pogodb EU odgovorna za to, da se zagotovi spoštovanje prava EU. Pričakujem, da bodo madžarski organi naglo obravnavali pravne pomisleke, ki jih je izrazila Komisija. Pomisleki Komisije bodo odpravljeni samo, če se zadevna zakonodaja dejansko spremeni ali je nemudoma odpravljena.“

Podpredsednik Olli Rehn, odgovoren za ekonomske in monetarne zadeve ter evro, je dejal: Neodvisnost centralne banke je eden izmed temeljev Pogodbe. Vlade ne smejo poskušati vplivati na svoje centralne banke. Novi zakon o MNB in nekatere določbe v novi ustavi pa ta načela kršijo. Madžarsko vlado pozivam, naj zagotovi popolno neodvisnost centralne banke. To pomeni ponovni pregled vse zadevne zakonodaje, vključno z ustavo. To je treba obravnavati, preden lahko začnemo uradna pogajanja v zvezi s finančno pomočjo, za katero je Madžarska zaprosila pri EU in MDS.“

Trije poglavitni pravni razlogi

Po novi zakonodaji bo v nasprotju s predpisi EU prisilno upokojenih tudi 274 sodnikov (vključno s sodniki vrhovnega sodišča). Tudi nad organom za varstvo podatkov vlada prevzema pristojnost, ki je prav tako v nasprotju s pogodbami EU, saj te zahtevajo neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov (člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člen 8(3) Listine EU o temeljnih pravicah) ter neodvisnost nacionalnih centralnih bank (člena 130 in 127 PDEU, člen 14 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke). Madžarska centralna banka je del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), njen guverner pa ima sedež v razširjenem svetu Evropske centralne banke, ki je tretji organ odločanja ECB.

1) Neodvisnost nacionalne centralne banke

Komisija je zaznala več kršitev primarne zakonodaje, zlasti kršitve člena 130 PDEU, ki določa popolno neodvisnost centralne banke, in člena 127(4) PDEU, ki zahteva posvetovanje z ECB glede „vseh osnutkov pravnih predpisov na področjih iz njene pristojnosti.“

  • Člen 130 PDEU določa, da: ne smejo niti Evropska centralna banka niti nacionalne centralne banke …. zahtevati ali sprejemati navodil od institucij... Unije, vlad držav članic ali katerih koli drugih organov.“

  • Člen 127(4) PDEU določa, da se „ECB zaprosi, da svetuje […] glede vseh osnutkov pravnih predpisov na področjih iz njene pristojnosti“.

Poleg tega tudi nista bila spoštovana člen 14.2. Statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB ter člen 4 Odločbe Sveta (98/415/ES) o pravočasnem posvetovanju z ECB. Komisija je v zvezi s številnimi elementi madžarske organe pozvala k predložitvi pojasnil.

Kršitve, navedene v uradnem opominu, zadevajo tako zakon o madžarski centralni banki MNB („Magyar Nemzeti Bank“) kot tudi novo ustavo.

V okviru zakona o MNB lahko minister neposredno sodeluje pri sestankih monetarnega sveta, s čimer lahko vlada od znotraj vpliva na MNB. Prav tako je treba vladi vnaprej poslati dnevni red sestankov MNB, zaradi česar banka ne more imeti zaupnih razprav. Poleg tega se spremembe v shemi osebnih prejemkov za guvernerja v skladu z novim zakonom uporabljajo že za sedanjega guvernerja, čeprav bi se naj začele uporabljati šele z novim mandatom, da bi se tako izognili položaju, ko bi se s plačami vršilo pritisk na MNB. Končno morajo guverner in člani monetarnega sveta priseči (zvestobo svoji državi in njenim interesom), besedilo te prisege pa je sporno glede na to, da je guverner MNB hkrati tudi član razširjenega sveta ECB.

Komisija ima pomisleke v zvezi s predpisi za razrešitev guvernerja in članov monetarnega sveta, ki bi lahko omogočali politični pritisk (tudi parlament lahko predlaga razrešitev člana monetarnega sveta) ali bi se lahko zlorabili. Tudi pogoste spremembe institucionalnega okvira MNB povzročajo določene dvome, na primer povečanje števila članov monetarnega sveta skupaj z možnostjo povečanja števila namestnikov guvernerja, ne oziraje se na dejanske potrebe MNB.

Poleg tega obstaja ustavna določba, ki ureja možnost združitve MNB in urada za finančni nadzor. Združitev sama po sebi sicer ni sporna, vendar bi z njo guverner MNB postal navaden namestnik predsednika nove strukture, kar bi strukturno gledano posegalo v njegovo neodvisnost.

2) Neodvisnost sodstva

V postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi s sodstvom je poudarek na novi upokojitveni starosti za sodnike in tožilce, postopek pa se navezuje na odločitev Madžarske, da s 1. januarjem 2012 zniža obvezno upokojitveno starost za sodnike, tožilce in notarje s 70 let na splošno upokojitveno starost (62 let).

Predpisi EU o enakem obravnavanju pri zaposlovanju (Direktiva 2000/78/ES) prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu zaradi starosti. Če se vlada neke države odloči znižati upokojitveno starost za eno skupino ljudi, za druge skupine pa ne, mora v okviru sodne prakse Evropskega sodišča za to obstajati objektivna in sorazmerna upravičenost. To načelo je bilo potrjeno, ko je Sodišče 13. septembra 2011 razsodilo, da prepoved pilotom zračnih linij, da bi še delali po 60. letu, pomeni diskriminacijo zaradi starosti.

V primeru Madžarske Komisija ni našla objektivne upravičenosti za drugačno obravnavo sodnikov in tožilcev v primerjavi z drugimi skupinami, zlasti v času, ko se upokojitvene starosti po vsej Evropi vedno bolj višajo, ne pa nižajo. Položaj je pravno gledano še toliko bolj vprašljiv, ker je vlada Komisiji že uradno sporočila, da namerava zvišati splošno upokojitveno starost na 65 let.

Kar zadeva neodvisnost sodstva, Komisija od Madžarske zahteva tudi dodatne informacije v zvezi z novo zakonodajo o organizaciji sodišč. V okviru te zakonodaje so v predsedniku novega nacionalnega sodnega urada skoncentrirana pooblastila v zvezi z operativnim upravljanjem sodišč, človeškimi viri, proračunom in dodelitvijo zadev. Tako ni več kolegijskega postopka sprejemanja odločitev v zvezi z operativnim upravljanjem sodišč ali drugih ustreznih varoval. Zdaj ena sama oseba sprejema vse pomembne odločitve v zvezi s sodstvom, vključno z imenovanjem sodnikov. Poleg tega je bil mandat prejšnjega predsednika vrhovnega sodišča, ki je bil za šestletni mandat izvoljen junija 2009, konec leta 2011 predčasno končan. Kljub temu pa drugi nekdanji vrhovni sodniki nadaljujejo svoj mandat kot sodniki novega sodišča, ki je nasledilo vrhovno sodišče. Komisija od madžarskih organov pričakuje podrobne odgovore, da se bo lahko določila, ali so potrebni nadaljnji postopki za ugotavljanje kršitev.

3) Neodvisnost nadzornega organa za varstvo podatkov

Zadeva v zvezi z nadzornim organom za varstvo podatkov se nanaša na nedavno odločitev Madžarske, da s 1. januarjem 2012 ustanovi novo nacionalno agencijo za varstvo podatkov, ki je nadomestila dosedanji urad komisarja za varstvo podatkov. Posledično se šestletni mandat dosedanjega komisarja za varstvo podatkov, ki je bil imenovan leta 2008, predčasno zaključi brez kakršnih koli začasnih ukrepov do izteka mandata dosedanjega komisarja leta 2014. Novi predpisi tudi ustvarjajo možnost, da lahko predsednik vlade in predsednik države novega nadzornika arbitrarno razrešita.

Neodvisnost nadzornikov varstva podatkov zagotavljata člen 16 Pogodbe o delovanju EU in člen 8 Listine EU o temeljnih pravicah. Poleg tega predpisi EU o varstvu podatkov (Direktiva 95/46/ES) od držav članic zahtevajo ustanovitev nadzornega organa za spremljanje uporabe navedene direktive, ki bo deloval popolnoma neodvisno. To je potrdilo Evropsko sodišče. Sodišče je v svoji sodbi v zadevi proti Nemčiji (C-518/07 z dne 9. marca 2010), poudarilo, da morajo nadzorni organi za varstvo podatkov ostati neodvisni od kakršnih koli zunanjih vplivov, vključno z neposrednimi ali posrednimi vplivi države. Kot je razsodilo Sodišče, že sama prisotnost tveganja političnega vplivanja prek državnega nadzora ogroža neodvisno delovanje nadzornega organa.

Ozadje

Evropska komisija se je leta 2011 zavezala k pozornemu spremljanju razvoja dogodkov v povezavi z madžarsko novo ustavo po tem, ko so Svet Evrope, člani Evropskega parlamenta in drugi izrazili številne pomisleke. V zadnjih mesecih je bila Komisija v tesnem stiku z madžarskimi organi v zvezi s pripravo osnutkov temeljnih zakonov za izvajanje ustave. Komisija je izrazila vrsto pomislekov glede združljivosti teh zakonov s pravom EU (glej Memo/12/9). Predsednik Barroso ter podpredsednika Reding in Rehn so v decembru poslali dopise, v katerih so izrazili te pomisleke. Poleg tega je bila podpredsednica Kroes leta 2011 vseskozi v stiku z madžarskimi organi. Komisija je posredovala že januarja 2011, in sicer zaradi potrebe po spremembi štirih vidikov madžarskega zakona o medijih, ki ni bil skladen z zakonodajo EU.

Dodatne informacije

Domača stran predsednika Joséja Manuela Barrosa:

http://ec.europa.eu/president

Domača stran podpredsednice Viviane Reding, evropske komisarke za pravosodje:

http://ec.europa.eu/reding

Domača stran podpredsednika Ollija Rehna, evropskega komisarja za ekonomske zadeve in evro:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/rehn/index_en.htm

Glej tudi: MEM0/12/12

Kontakti :

Amadeu Altafaj Tardio (+32 22952658)

Vandna Kalia (+32 22995824)

Matthew Newman (+32 22962406)

Mina Andreeva (+32 22991382)

Pia Ahrenkilde Hansen (+32 22953070)

Cezary Lewanowicz (+32 22980509)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website