Navigation path

Left navigation

Additional tools

Kriminal se ne izplača: strožji pristop na področju dobičkov iz nezakonitih dejavnosti

European Commission - IP/12/235   12/03/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Kriminal se ne izplača: strožji pristop na področju dobičkov iz nezakonitih dejavnosti

Bruselj, 12. marca 2012 – V Evropi se na stotine milijard evrov vsako leto steka neposredno v žepe hudodelskih združb in mafije. Kljub prizadevanjem evropskih organov pregona velik del nezakonitih prihodkov ostane v rokah storilcev. Tako hudodelske združbe postajajo močnejše, evropski državljani pa niso deležni davkoplačevalskega denarja, ki bi se sicer lahko namenjal za zdravstvo in šole.

Evropska komisija je danes predlagala nova pravila, ki bodo omogočila učinkovitejšo in širšo zaplembo sredstev in drugega premoženja, pridobljenega z nezakonitimi dejavnostmi. Nova pravila bodo okrepila zmožnost držav članic za zaplembo sredstev, ki so bila prenesena na tretje osebe; prav tako bo lažje zapleniti sredstva, pridobljena z nezakonitimi dejavnostmi, tudi če je osumljenec pobegnil, pristojni organi pa bodo lahko začasno zamrznili sredstva, pri katerih obstaja tveganje, da bi brez ustreznega ukrepanja izginila.

„Storilce moramo udariti, kjer jih najbolj boli – torej po denarju – ter njihov zaslužek vrniti v zakonito gospodarstvo, zlasti v teh kriznih časih. Organi pregona in sodni organi morajo imeti na voljo boljša orodja za sledenje toku denarja. Potrebujejo tudi več načinov, s katerimi bodo lahko izterjali znatnejši del dobičkov hudodelskih združb,“ je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.

Trenutno so izterjani zneski iz organiziranega kriminala skromni v primerjavi z ogromnimi dobički, ki jih ustvarijo nezakonite dejavnosti, kot so promet s prepovedanimi drogami, ponarejanje, trgovina z ljudmi in tihotapljenje lahkega strelnega orožja.

Po ocenah ZN je bil skupni znesek premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji v letu 2009, približno 2,1 bilijona USD oziroma 3,6 svetovnega BDP v tem letu. Večina tega umazanega denarja se „opere“ in nato ponovno investira v zakonito gospodarstvo, medtem ko se trenutno zamrzne ali zapleni manj kot 1 % premoženjskih koristi iz kaznivih dejanj.

V EU so dobički iz organiziranega kriminala visoki. V prometu s prepovedanimi drogami v EU se po oceni tako ustvarja 100 milijard EUR dobička letno.

V Italiji se prihodki iz organiziranega kriminala ocenjujejo na 150 milijard EUR letno. Leta 2009 so italijanski organi začasno zamrznili za okoli 800 milijonov EUR sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji.

V Združenem kraljestvu je bil leta 2006 znesek prihodkov iz organiziranega kriminala ocenjen na 15 milijard GBP. Država je v istem letu izterjala 125 milijonov GBP.

V Nemčiji je bilo leta 2009 zaseženih 113 milijonov EUR prihodkov iz organiziranega kriminala. To se morda sliši veliko, vendar je treba upoštevati, da je ocenjeni dobiček storilcev v teh primerih znašal okoli 903 milijone EUR.

Okrepitev zaplembe – zaščita gospodarstva

Da bi se organizirane hudodelske združbe izognile zaplembi, svoje prihodke vse pogosteje investirajo zunaj svoje države, pogosto v več državah članicah, ali pa jih prenesejo na tretje osebe (ki so pogosto sorodniki ali na videz poštene osebe, ki služijo kot krinka). Nezakoniti dobički se vlagajo v zakonita sredstva ali dejavnosti, npr. hiše, avtomobile, restavracije, mala podjetja in delnice podjetij.

Če bodo organi lažje zaplenili ta sredstva, bodo storilcem kaznivih dejanj otežili delo in jih odvračali od njih, saj jim bodo pokazali, da se nezakonite dejavnosti ne izplačajo. Tako bo naše gospodarstvo tudi varnejše pred vdorom kriminalitete in korupcijo. Izterjava večjega deleža sredstev s strani države bo prinesla znatne koristi za žrtve organiziranega kriminala, davkoplačevalcem in celotni družbi. Zaplenjeni dobički iz organiziranega kriminala se lahko ponovno uporabijo za socialne namene ali investirajo v pobude na področju kazenskega pregona ali preprečevanja kriminala.

Današnji predlog bo poenostavil veljavna pravila in zapolnil pomembne vrzeli, ki jih izkorišča organizirani kriminal. In sicer bo:

  • določil jasnejša in učinkovitejša pravila za zaplembo sredstev, ki niso neposredno povezana s posameznim kaznivim dejanjem, vendar izhajajo iz podobnih kaznivih dejanj obsojene osebe (razširjena zaplemba),

  • poostril pravila o zaplembi sredstev, ki jih je osumljenec prenesel na tretjo osebo, ki bi morala uvideti, da sredstva izhajajo iz nezakonitih dejavnosti (zaplemba tretjim osebam),

  • omogočil zaplembo sredstev, kadar kazenska obsodba ni mogoča zaradi smrti, hude bolezni ali pobega osumljenca (zaplemba, ki ne temelji na obsodbi),

  • zagotovil, da lahko tožilci začasno zamrznejo sredstva, pri katerih obstaja tveganje, da bi brez ustreznega ukrepanja izginila. Zamrznitev mora odobriti sodišče (preventivna zamrznitev),

  • od držav članic zahteval, da zamrznjena sredstva upravljajo tako, da ne izgubljajo tržne vrednosti, preden jih dokončno zasežejo (upravljanje sredstev),

  • zagotovil, da bodo ukrepi za zamrznitev in zaplembo sredstev uravnoteženi s strogimi ukrepi za zaščito temeljnih pravic, zlasti zagotavljanjem, da bosta spoštovani pravica posameznika do domneve nedolžnosti in lastninska pravica.

Ozadje

Komisija je 22. novembra 2010 sprejela „strategijo notranje varnosti EU“ (IP/10/1535 in MEMO/10/598). Zaplemba kot način boja proti organiziranemu kriminalu je postala strateška prednostna naloga na ravni EU.

Današnji predlog o zaplembi je eden od vrste ukrepov, katerih cilj je zaščititi zakonito gospodarstvo pred vdorom kriminalitete, ki so povezani s strategijo Evropa 2020 in agendo za rast. Drugi ukrepi vključujejo sveženj EU za boj proti korupciji (IP/11/678 in MEMO/11/376) ter strategijo Evropske komisije za boj proti goljufijam.

Dodatne informacije

MEMO/12/179

Spletna stran evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström:

www.ec.europa.eu/malmstrom

Spletna stran Generalnega direktorata za notranje zadeve:

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/index_en.htm

Audiovizualno gradivo je mogoče naložiti s spletne strani:

http://tinyurl.com/confiscatedassets

Kontakti:

Michele Cercone (+32 22980963)

Tove Ernst (+32 22986764)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website