Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Nova raziskava ugotavlja: Evropejci so pripravljeni na „aktivno staranje“

Bruselj, 13. januarja 2012 – Evropska komisija je danes ob začetku evropskega leta 2012 aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami leta predstavila novo raziskavo Eurobarometra, iz katere je razvidno, da se 71 % Evropejcev zaveda staranja prebivalstva Evrope, vendar je tak razvoj zaskrbljujoč le za 42 % ljudi. To pa je v velikem nasprotju s stališčem oblikovalcev politike, po mnenju katerih je demografsko staranje velik problem. Večina vprašanih meni, da imajo ljudje, stari 55 let in več, pomembno vlogo na ključnih družbenih področjih. Več kot 60 % je prepričanih, da bi moralo biti dovoljeno delati tudi po upokojitveni starosti, tretjina pa pravi, da bi tudi sami želeli delati dlje. Presenetljivo je, da se s tem bolj strinjajo ljudje blizu upokojitve kakor mlada generacija.

Evropski komisar EU za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je ob predstavitvi raziskave dejal: „Današnja raziskava Eurobarometra kaže, da želijo ljudje ostati aktivni tudi v poznejših letih življenja. Prepričan sem, da bo evropsko leto državljane, interesne skupine in oblikovalce odločitev spodbudilo k podpiranju aktivnega staranja in reševanju s staranjem povezanih težav na pozitiven način.“

Raziskava Eurobarometra zajema pet področij: splošno dojemanje staranja in starejših, starejši na delovnem mestu, upokojitev in pokojnine, prostovoljno delo in podpora starejšim ter starejšim prijazno okolje.

Raziskava kaže, kako zelo se po državah razlikujejo definicije pojmov „mlad“ in „star“. Na Malti, Portugalskem in Švedskem za mlade štejejo ljudi, mlajše od 37 let, na Cipru in v Grčiji pa so to ljudje, stari do 50 let. Povprečno Evropejci menijo, da začnemo veljati za stare tik pred 64. letom, po starosti 41,8 let pa ne veljamo več za mlade. Mnenja se razlikujejo tudi po starosti in spolu – ženske menijo, da se starost začne nekoliko pozneje, kot mislijo moški (pri 65 letih po mnenju prvih in 62,7 letih po mnenju slednjih).

V smislu zaposlitve se samo tretjina Evropejcev strinja, da bo treba uradno upokojitveno starost do leta 2030 zvišati, čeprav je to jasna politična prednostna naloga v mnogih državah članicah. Vendar pa se močno podpira zamisel (61 %), da bi moralo biti delo dovoljeno tudi po doseženi upokojitveni starosti. 53 % oseb tako zavrača obvezno upokojitveno starost, vendar obstajajo med državami članicami ogromne razlike.

Čeprav je običajna upokojitvena starost 65 let, je bila v letu 2009 povprečna starost ob upokojitvi približno 61,5 let. 42 % Evropejcev meni, da bodo delo, ki ga trenutno opravljajo, sposobni opravljati po 65. letu, 17 % pa jih pričakuje, da z dosedanjim delom ne bodo mogli nadaljevati do 60. leta starosti. Tretjina Evropejcev si želi delati tudi po upokojitveni starosti, skoraj dve tretjini pa v primerjavi s polno upokojitvijo dajeta prednost kombinaciji dela s skrajšanim delovnim časom in delne pokojnine.

Pri aktivnem staranju ne gre samo za zaposlitev. Približno četrtina Evropejcev (tudi starejših od 55 let) pravi, da so dejavni kot prostovoljci. V državah z manj razvito tradicijo prostovoljstva večji delež prebivalcev pravi, da so pomagali ali bili v oporo ljudem zunaj svojega gospodinjstva. 36 % Evropejcev, starejših od 55 let, je zagotavljalo takšno podporo. 15 % vprašanih, starejših od 55 let, skrbi za starejšega družinskega člana, 42 % pa jih je to počelo v preteklosti.

Ozadje

Evropsko leto 2012 aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami želi opozoriti na prispevek starejših k družbi in spodbuditi ukrepe, ki ustvarjajo boljše možnosti za to, da bi starejši dalj časa ostali aktivni.

Evropsko leto 2012 zajema tri razsežnosti aktivnega staranja:

  • aktivno staranje zaposlenih – za spodbujanje starejših delavcev, da ostanejo zaposleni, so potrebni zlasti izboljšanje delovnih pogojev in njihovo prilagajanje zdravstvenemu stanju ter potrebam starejših delavcev, osvežitev njihovih znanj in spretnosti z zagotavljanjem boljšega dostopa do vseživljenjskega učenja ter pregled davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov, da se zagotovijo učinkovite pobude za daljše delovno življenje;

  • udeležba v družbi – izboljšanje možnosti in pogojev za to, da lahko starejši prispevajo k družbi kot prostovoljci ali družinski skrbniki ter sodelujejo v družbi, s čimer se preprečujejo socialna osamljenost in mnoge povezane težave in tveganja;

  • samostojno življenje – promocija zdravja in preventivno zdravstveno varstvo z ukrepi, ki omogočajo čim več let zdravega življenja, preprečevanje odvisnosti ter prilagoditev okolja (javne stavbe, infrastruktura, prevoz, zgradbe) starejšim, tako da bo to prijaznejše do njih in jim bo omogočalo čim daljše samostojno življenje.

Evropsko leto želi spodbuditi vse oblikovalce politik in interesnih skupin k prevzemanju posebnih obveznosti v zvezi z aktivnim staranjem ter k ukrepanju za dosego teh ciljev. Obveznosti se lahko javno objavijo na spletišču evropskega leta. Komunikacija s splošno javnostjo, interesnimi skupinami, oblikovalci odločitev in novinarji bo organizirana na nacionalni in evropski ravni.

Več informacij:

Posebni Eurobarometer 378: Aktivno staranje (Report and Factsheets)

Primerljive informacije o državah članicah EU v Memo MEMO/12/10

Eurostat news release

Glej tudi:

Website of the European Year of Active Ageing and Solidarity between Generations

European Innovation Partnership on Active and Healthy Ageing

Publikacije:

Eurostat brochure - Active ageing and solidarity between generations – a statistical portrait of the European Union 2012

How to promote active ageing in Europe - EU support to local and regional actors

European Year for Active Ageing and Solidarity between Generations 2012

Contact :

Cristina Arigho (+32 2 298 53 99)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site