Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 18. decembra 2012

Seznam „digitalnih nalog“: nove digitalne prednostne naloge za obdobje 2013 – 2014

Evropska komisija je danes sprejela sedem novih prednostnih nalog za digitalno gospodarstvo in družbo. Digitalno gospodarstvo raste sedemkrat hitreje kot ostalo gospodarstvo, vendar je ta potencial rasti trenutno oviran zaradi pomanjkljivega vseevropskega političnega okvira. Današnje prednostne naloge so pripravljene na podlagi obsežnega pregleda politike in dajejo nov poudarek najbolj transformativnim elementom izvirne digitalne agende za Evropo iz leta 2010.

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je dejala: „Leto 2013 bo najbolj delovno leto do zdaj za digitalno agendo. Moje glavne prednostne naloge so povečati naložbe v širokopasovne povezave in kar najbolj povečati prispevek digitalnega sektorja za oživitev evropskega gospodarstva.“

Polno izvajanje te posodobljene digitalne agende bi povečalo evropski BDP za 5 % oziroma 1500 EUR na osebo v naslednjih osmih letih, in sicer s povečanjem naložb v IKT, z izboljšanjem ravni e-znanj (eSkills) pri zaposlenih, z omogočanjem inovacij v javnem sektorju in z reformo okvirnih pogojev za internetno gospodarstvo. Kar zadeva število delovnih mest, obstaja tveganje, da v primeru, da ne bi bilo vseevropskih ukrepov, do leta 2015 ne bo mogoče zasesti do enega milijona „digitalnih“ delovnih mest, z gradnjo infrastrukture pa bi bilo možno ustvariti 1,2 milijona delovnih mest. To pa bi dolgoročno pomenilo 3,8 milijona novih delovnih mest na vseh področjih gospodarstva.

Nove prednostne naloge so:

1. Ustvariti novo in stabilno zakonodajno okolje za širokopasovne storitve

Potrebno je večje zasebno vlaganje v visokohitrostna fiksna in mobilna širokopasovna omrežja. Najpomembnejša „digitalna“ prednostna naloga Komisije za leto 2013 je zato dokončati novo in stabilno zakonodajno okolje za širokopasovne storitve. Sklop desetih ukrepov v letu 2013 bo vključeval priporočila za boljši nediskriminatorni dostop do omrežja in novo metodologijo obračunavanja stroškov za veleprodajni dostop do širokopasovnih omrežij, nevtralnost omrežja, univerzalne storitve in mehanizme za zmanjšanje gradbeniških stroškov vzpostavljanja širokopasovnih omrežij. To bo temeljilo na novih smernicah o državni pomoči za širokopasovni dostop in predlaganih posojilih mehanizma za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility).

2. Nove javne infrastrukture za digitalne storitve na podlagi mehanizma za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility)

S podporo Sveta bo Komisija pospešila uvedbo digitalnih storitev (zlasti njihovo čezmejno interoperabilnost) pri elektronskih osebnih izkaznicah (eIDs) in e-podpisih (eSignatures), poslovni mobilnosti, e-pravosodju (eJustice), elektronskih zdravstvenih evidencah in kulturnih platformah, kakršna je Europeana. e-javna naročila bi že sama po sebi lahko prihranila 100 milijard EUR na leto, e-uprava pa lahko zmanjša upravne stroške za 15 do 20 %.

3. Začeti veliko koalicijo za digitalno znanje in veščine ter delovna mesta

Potrebna je koalicija, ki bi izvedla praktične ukrepe, s katerimi bi se izognili možnosti, da milijon delovnih mest na področju IKT do leta 2015 ostane nezasedenih zaradi pomanjkanja usposobljenega osebja. Takemu rezultatu, ki bi bil nesprejemljiv v času splošne visoke brezposelnosti, se je možno izogniti. Komisija bo usklajevala dejavnosti javnega in zasebnega sektorja, namenjene: povečanju števila usposabljanj na področju IT, ustvarjanju večjega števila neposrednih povezav med izobraževanjem in poslovnim svetom, dogovarjanju o standardnih profilih delovnih mest in spodbujanju certificiranja znanja in veščin, da se spodbudi mobilnost delavcev. Komisija bo tudi pripravila akcijski načrt, s katerim bo podprla spletne podjetnike in napravila Evropo prijaznejšo za poslovne zagone.

4. Predlagati strategijo EU in direktivo na področju kibernetske varnosti

Varnost in svoboda na spletu gresta z roko v roki. EU bi morala nuditi najvarnejše spletno okolje na svetu, ki ceni svobodo uporabnikov in zasebnost. Komisija bo predložila strategijo in predlagala direktivo za vzpostavitev skupne minimalne ravni pripravljenosti na nacionalni ravni, vključno s spletnim portalom za preprečevanje in odpravljanje čezmejnih kibernetskih incidentov, in zahtev za poročanje o incidentih. To bo spodbudilo širši evropski trg za izdelke z „vgrajeno“ varnostjo in zasebnostjo.

5. Posodobitev okvira EU za avtorske pravice

Posodobitev avtorskih pravic je ključnega pomena za dosego tega digitalnega enotnega trga. Zato si bo Komisija prizadevala za rešitev vprašanj, povezanih z avtorskimi pravicami, kjer je potreben hiter napredek, prek strukturiranega dialoga zainteresiranih strani v letu 2013. Hkrati bo Komisija dopolnila svoja tekoča prizadevanja za pregled in posodobitev zakonodajnega okvira EU za avtorske pravice, z namenom, da leta 2014 sprejme odločitev o tem, ali naj predstavi zadevne zakonodajne predloge (glej MEMO/12/950.

6. Pospeševanje računalništva v oblaku prek kupne moči javnega sektorja

Komisija bo začela pilotne ukrepe v okviru evropskega partnerstva za računalništvo v oblaku (European Cloud Partnership) (IP/12/1225), ki izkorišča kupno moč javnosti, da pomaga ustvariti največji svetovni trg IKT z računalništvom v oblaku, pri čemer razgrajuje sedanje nacionalne trdnjave in negativne predstave potrošnikov.

7. Začeti novo elektronsko industrijsko strategijo

Komisija bo predlagala industrijsko strategijo za mikro- in nanoelektroniko, da bi povečala privlačnost Evrope za naložbe v načrtovanje in proizvodnjo ter povečala njen svetovni tržni delež.

Ozadje

Digitalna agenda za Evropo je bila sprejeta leta 2010 kot sestavni del strategije Evropa 2020, da bi spodbudila digitalno gospodarstvo in se spoprijela z družbenimi izzivi, povezanimi z IKT. Evropski svet in Evropski parlament sta potem pozivala k nadaljnji krepitvi evropskega digitalnega vodstva in dokončanju digitalnega enotnega trga do leta 2015 (sklepi Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012 sklepi z dne 1. in 2. marca 2012).

Digitalna agenda je dosegla številne zastavljene cilje in je na dobri poti, da doseže še veliko drugih. Redna uporaba interneta stalno narašča, zlasti med prikrajšanimi skupinami. Število državljanov, ki še nikoli niso uporabili interneta, se zmanjšuje. Podobno se tudi spletno nakupovanje še naprej povečuje, čeprav je hitrost rasti v čezmejnem e-trgovanju premajhna. Visokohitrostni širokopasovni dostop kaže prve znake hitrega razvoja, vključno z ultrahitrimi povezavami nad 100 Mb/s. Vendar med različnimi državami članicami še vedno obstajajo velike razlike, ki zahtevajo aktivno evropsko politiko ukrepov za njihovo zmanjševanje in odpravljanje.

Več informacij

http://ec.europa.eu/digital-agenda/news-redirect/9309

Pogosta vprašanja (MEMO/12/1000)

Digitalna agenda: politika radiofrekvenčnega spektra

Spletna stran Neelie Kroes

Spremljajte Neelie Kroes na Twitterju.

Kontakta:

Ryan Heath (+32 22961716), Twitter: @RyanHeathEU

Linda Cain (+32 22999019)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website