Navigation path

Left navigation

Additional tools

Na podnebni konferenci v Dohi dosežen skromen napredek na poti do sklenitve svetovnega podnebnega sporazuma leta 2015

European Commission - IP/12/1342   08/12/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Doha, 8. decembra 2012

Na podnebni konferenci v Dohi dosežen skromen napredek na poti do sklenitve svetovnega podnebnega sporazuma leta 2015

Evropska unija pozdravlja današnji izid podnebne konference v Dohi, ki je postavil temelje za kratkoročno ambicioznejše mednarodno ukrepanje proti podnebnim spremembam, utrl pot za nov svetovni podnebni sporazum, ki naj bi bil sprejet leta 2015, in omogoča začetek drugega obdobja Kjotskega protokola s 1. januarjem 2013.

Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je povedala: „V Dohi nam je uspelo premostiti vrzel med starim podnebnim režimom in novim sistemom. Smo na dobri poti proti sprejetju svetovnega sporazuma leta 2015. Prizadevanja pa niso bila preprosta in udobna. Prav tako niso potekala hitro. Vendar nam je most uspelo prečkati. Čakajo nas zelo intenzivna pogajanja. Zdaj potrebujemo več ambicioznosti in hitrosti.“

Sofoclis Aletraris, ciprski minister za kmetijstvo, naravne vire in okolje, katerega država trenutno predseduje Svetu Evropske unije, je dodal: „Ta sveženj sklepov zagotavlja trdno osnovo za povečanje ambicioznosti svetovnega ukrepanja na področju emisij do leta 2015. EU bo sodelovala z našimi partnerji, da bi to priložnost kar najbolje izkoristila. Konference v Dohi smo se udeležili z namenom, da bi od držav v razvoju slišali konkretne predloge za reševanje problema izgub in škode, povezane s posledicami podnebnih sprememb, in pozdravljamo dogovor za uvedbo institucionalnih ureditev za reševanje teh vidikov naslednje leto.“

Durbanska platforma za izboljšano ukrepanje

V skladu z željo EU so se države na konferenci dogovorile o delovnem načrtu za leto 2013 in poznejše obdobje v okviru durbanske platforme. Platforma ima dve nalogi: pripraviti nov svetovni podnebni sporazum z vsemi državami, ki bi naj bi bil sprejet leta 2015, in opredeliti načine za dosego ambicioznejšega zmanjšanja svetovnih emisij do leta 2020, da bi zapolnili vrzel med sedanjimi zavezami glede emisij in tem, kar je potrebno, da bi zvišanje svetovne temperature ohranili pod 2 °C. V delovnem načrtu, o katerem so se države dogovorile v Dohi, je določen razpored dogodkov, poleg tega so predlagane teme, ki naj bi se obravnavale v okviru obeh delovnih področij. Namen generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona, da bi leta 2014 sklical srečanje svetovnih voditeljev o podnebnih spremembah na vrhu, bo tem prizadevanjem dal dodaten politični zagon.

Racionalizacija pogajanj

Postopek mednarodnih pogajanj na področju podnebnih ukrepov je bil racionaliziran z uspešnim zaključkom vzporednih delovnih skupin o Kjotskem protokolu in dolgoročnimi skupnimi ukrepi na podlagi podnebne konvencije Združenih narodov. Durbanska platforma bo zato edini pogajalski forum za sporazum, predviden za leto 2015.

Finančna sredstva za podnebne ukrepe

EU državam v razvoju nameni največ uradne razvojne pomoči in finančnih sredstev za podnebne ukrepe na svetu. EU je v Dohi dokazala, da je na dobri poti, da za obdobje 2010–2012 zagotovi celotni znesek v višini 7,2 milijarde EUR finančnih sredstev, za katere se je zavezala, da jih bo zagotovila za hiter začetek izvajanja podnebnih ukrepov, in je državam partnericam v razvoju zagotovila, da bo finančna sredstva za podnebne ukrepe zagotavljala tudi po koncu tega obdobja. Več držav članic EU in drugih razvitih držav je napovedalo, da bodo za leto 2013 in v nekaterih primerih do leta 2015 zagotovile posebna finančna sredstva. Sveženj sklepov o financiranju razvite države spodbuja, da v obdobju 2013–2015 finančna sredstva, namenjena podnebnim ukrepom, ohranijo vsaj na povprečni ravni finančnih sredstev za hiter začetek izvajanja podnebnih ukrepov. S sklepi bo delovni program o dolgoročnem financiranju podaljšan za eno leto, da bi razvitim državam pomagali opredeliti načine za povečanje finančnih sredstev za podnebne ukrepe na 100 milijard USD na leto do leta 2020 iz javnih, zasebnih in alternativnih virov v okviru pomembnih ublažitvenih ukrepov in preglednega izvajanja s strani držav v razvoju.

Izgube in škoda, povezana s podnebnimi spremembami

Na konferenci v Dohi je bil obravnavan najpomembnejši vidik za države v razvoju, saj je bil dosežen dogovor o uvedbi institucionalnih ureditev (npr. mednarodnega mehanizma) za reševanje problema izgube in škode, povezane s posledicami podnebnih sprememb, v zlasti ranljivih državah v razvoju. Ureditve bodo določene na podnebni konferenci Združenih narodov, ki bo organizirana konec naslednjega leta v Varšavi.

Kjotski protokol

Uravnoteženi izid konference v Dohi je EU omogočil, da je potrdila svojo zavezo k sodelovanju v drugem obdobju Kjotskega protokola, ki se začne 1. januarja 2013. Na konferenci je bila sprejeta sprememba, ki jo je mogoče ratificirati in določa pravila, ki urejajo drugo obdobje. Obdobje bo potekalo osem let in tako zagotovilo, da ne bo vrzeli med njegovim koncem in začetkom veljavnosti novega svetovnega sporazuma leta 2020. EU bo spremembo uporabljala od 1. januarja 2013, čeprav bo verjetno trajalo več kot eno leto, da bodo spremembo uradno ratificirale evropske institucije in države članice.

  • Za drugo obdobje se je EU zavezala k zmanjšanju emisij v skladu z lastnim ciljem zmanjšanja emisij za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do leta 2020, vendar dopušča, da bi lahko to zmanjšanje pod ustreznimi pogoji povečala na 30 %. Zavezo k zmanjšanju emisij bodo skupaj izpolnjevale EU in njene države članice, Hrvaška ter Islandija. Cilji vseh držav, ki sodelujejo v drugem obdobju, bodo ponovno pregledani do leta 2014, da bi proučili, ali je emisije mogoče še bolj zmanjšati.

  • EU in druge države, ki sprejemajo cilje v okviru drugega obdobja, bodo imele od začetka obdobja še naprej dostop do mehanizmov Kjotskega protokola. Veljala bo omejitev nakupov presežnih emisijskih proračunov iz prvega obdobja. Poleg tega sklep vključuje politične izjave EU in njenih držav članic ter vseh drugih potencialnih kupcev (Avstralije, Japonske, Lihtenštajna, Monaka, Nove Zelandije, Norveške in Švice), v katerih izjavljajo, da ne bodo kupili presežnih emisijskih proračunov, prenesenih iz prvega obdobja.

  • Drugo obdobje je del prehoda na svetovni sporazum, ki bo začel veljati leta 2020. Države, ki sodelujejo v drugem obdobju Kjotskega sporazuma, skupaj z EU povzročajo le okoli 14 % svetovnih emisij. Iz tega je razvidno, da je pri prihodnjem podnebnem režimu potrebno ukrepanje vseh držav.

Kontakti:

Isaac Valero Ladron (+32 22964971)

Stephanie Rhomberg (+32 22987278)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website