Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Prvo poročilo Komisije o mehanizmu opozarjanja: odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v EU

Bruselj, 14. februarja 2012 – Nova pravila EU za gospodarsko upravljanje, t. i. „šesterček“ ukrepov, so sestavljena iz dveh delov, in sicer fiskalnega in makroekonomskega nadzora. Postopek v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem je nov instrument, ki pomaga odkrivati in popravljati tvegan gospodarski razvoj. S prvim letnim poročilom o mehanizmu opozarjanja, ki je bilo sprejeto danes, se začenja nadzor. Evropska komisija navaja 12 držav članic EU, katerih makroekonomski položaj je treba podrobneje analizirati. Samo na podlagi teh naknadnih podrobnih pregledov bo mogoče oceniti, ali obstajajo neravnovesja in ali so škodljiva.

Podpredsednik Olli Rehn, odgovoren za ekonomske in monetarne zadeve ter evro, je dejal: „Kriza je opozorila na tveganja, ki jih makroekonomska neravnovesja predstavljajo za finančno stabilnost, gospodarske možnosti ter dobrobit države, njenih državljanov in celotne Evropske unije. Danes začenjamo s podrobnim preverjanjem makroekonomskega položaja držav, kar predstavlja prvi korak. Če se bo izkazalo, da neravnovesja obstajajo in da so škodljiva, je ta novi instrument pomemben nadaljnji korak pri odpravljanju neravnovesij, ki so nastala v teku let. Preudarne fiskalne politike ter zgodnje odkrivanje in odpravljanje tveganih gospodarskih neravnovesij so nujno potrebni za vrnitev k trajnostni rasti in zaposlovanju.“

Na podlagi preglednice desetih makroekonomskih kazalnikov, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja, in ob upoštevanju drugih ekonomskih podatkov, so v poročilu o mehanizmu opozarjanja navedene države članice, katerih makroekonomski položaj je treba podrobneje analizirati. To je izhodišče novega postopka v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem, ki bo poglobil dialog o oblikovanju gospodarske politike v državah članicah. Evropska komisija bo zadevnim državam članicam po potrebi izdala priporočilo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da se stanje popravi ali prepreči nadaljnji obstoj neravnovesij.

Po mnenju Evropske komisije je treba dodatno proučiti makroekonomski položaj naslednjih držav (po abecednem vrstnem redu): Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

Poročilo ugotavlja, da za naslednje države nadaljnji podrobni pregledi trenutno niso potrebni: Avstrija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Slovaška. Vendar bodo za te države pripravljena priporočila o fiskalni in makroekonomski politiki v okviru evropskega semestra.

Poglobljeni pregledi niso bili predlagani za Grčijo, Irsko, Portugalsko in Romunijo, saj te države že prejemajo pogojno finančno pomoč iz programa EU in MDS ter se zato nad njimi že izvaja okrepljen gospodarski nadzor.

Razlogi za podrobno analizo teh dvanajstih držav so med drugim naslednji:

Belgija: pomembno zmanjšanje tržnega deleža izvoza, skupaj s poslabšanjem uravnoteženosti tekočega računa in zmanjšanjem stroškovne konkurenčnosti. Stopnja bruto dolga zasebnega sektorja bi se morala obravnavati v povezavi z visokimi stopnjami javnega dolga.

Bolgarija: zelo hitro kopičenje zunanjih in notranjih neravnovesij, vendar se v državi zdaj izvajajo hitri in obsežni korektivni ukrepi. Ker so stopnje nakopičenih neravnovesij še vedno visoke, je treba podrobneje proučiti možnosti za nadaljnje prilagoditve.

Danska: razcvet nepremičninskega trga iz časov pred krizo, ki se je začel popravljati leta 2007, je bil povezan s hitro rastjo posojil in povečevanjem dolga zasebnega sektorja, zlasti v sektorju gospodinjstev. Medtem ko je v zadnjih letih prišlo do delne prilagoditve posojil in cen nepremičnin, ostaja dolg zasebnega sektorja še vedno zelo velik.

Španija: je trenutno v obdobju prilagajanja, potem ko so se v obdobju velikega razcveta nepremičninskega trga in trga posojil nakopičila ogromna zunanja in notranja neravnovesja.

Francija: opazno je postopno poslabšanje trgovinske bilance, ki se kaže v poslabšanju uravnoteženosti tekočega računa in pomembnem zmanjšanju tržnega deleža izvoza.

Italija: občutno poslabšanje konkurenčnosti od sredine 90. let 20. stoletja, ki je opazno tudi v stalnem zmanjševanju tržnih deležev izvoza. Medtem ko je zadolženost zasebnega sektorja relativno zmerna, je raven javnega dolga zaskrbljujoča, zlasti glede na šibko rast in strukturne pomanjkljivosti.

Ciper: obsežni izzivi tako glede zunanjega kot tudi notranjega gospodarstva. Ciprsko gospodarstvo se sooča s stalnim primanjkljajem tekočega računa, zmanjšanjem tržnega deleža izvoza in visoko zadolženostjo zasebnega sektorja.

Madžarska: izvedena je bila močna prilagoditev obsežnih neravnovesij. Ravni zadolženosti, zlasti javnega, pa tudi zasebnega sektorja, ostajajo visoke. Poleg tega je stopnja zunanje zadolženosti najvišja v EU.

Slovenija: hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim povečanjem stroškov na enoto dela, posojil v zasebnem sektorju in cen nepremičnin. Bančni sektor z visoko stopnjo finančnega vzvoda se sooča z resnimi težavami, saj se gospodarstvo trenutno nahaja v zgodnji fazi težavnega procesa zmanjševanja finančnega vzvoda.

Finska: pomembno zmanjšanje tržnega deleža izvoza. Stopnja zadolženosti zasebnega sektorja se je v prvem desetletju stalno višala, kar so v veliki meri pospeševale naraščajoče hipoteke.

Švedska: vse večja zadolženost gospodinjstev, ki je trenutno na zelo visoki stopnji, klub nedavni upočasnitvi rasti posojil. To kaže na zelo velika zvišanja cen nepremičnin v zadnjih 15 letih, ki so se šele pred kratkim začele stabilizirati.

Združeno kraljestvo: pomembno zmanjšanje tržnega deleža izvoza v zadnjem desetletju, kljub nedavni rahli stabilizaciji. Visoko stopnjo zasebnega dolga je treba obravnavati v povezavi s šibkim stanjem javnih financ. Dolg gospodinjstev kaže predvsem na hipoteke v okviru velikega kopičenja višanja cen nepremičnin.

Poleg tega ekonomsko branje preglednice kaže na potrebo po dodatni analizi vzrokov obsežnih in trajnih presežkov tekočega računa ter njihovih posledic za politiko.

Ozadje

Postopek v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem je del t. i. „šesterčka“ zakonodajnih ukrepov, ki so začeli veljati 13. decembra 2011 (MEMO/11/898) z namenom okrepitve fiskalnega in makroekonomskega nadzora v EU in območju evra. Postopek in uredba o izvajanju pomenita odgovor na izziv boljšega spremljanja makroekonomskega razvoja z novim instrumentom, ki bo pomagal preprečevati in odpravljati neravnovesja.

Poglobljena analiza bo pokazala na obstoj makroekonomskih neravnovesij. Če so ta neškodljiva, se postopek ustavi. Če so škodljiva, je treba sprejeti preventivne ali korektivne ukrepe.

Preventivni del postopka v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem daje Evropski komisiji in Svetu ministrov možnost sprejemanja priporočil na zgodnji stopnji, tj. preden se neravnovesja še dodatno okrepijo. V resnejših primerih lahko sproži korektivni del, tj. „postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem“.

O sklepnih ugotovitvah poročila o mehanizmu opozarjanja bosta razpravljala Evropskupina (glede držav, ki so članice območja evra) ter Svet gospodarskih in finančnih ministrov EU (glede vseh držav EU). Poleg tega Evropska komisija pričakuje prispevek Evropskega parlamenta.

Na podlagi tega bo Evropska komisija za posamezne države pripravila poglobljene preglede, ki bodo del analize, opravljene v okviru integriranega gospodarskega nadzora na podlagi evropskega semestra.

Več informacij:

MEMO/12/104

Celotno poročilo: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/documents/alert_mechanism_report_2012_en.pdf

http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/macroeconomic_imbalance_procedure/index_en.htm

Kontakti:

Amadeu Altafaj Tardio (+32 22952658)

Vandna Kalia (+32 22995824)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website