Navigation path

Left navigation

Additional tools

Zaradi letne prilagoditve plač –1,1-odstotna izguba kupne moči za uradnike EU

European Commission - IP/12/1318   05/12/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 5. decembra 2012

Zaradi letne prilagoditve plač –1,1-odstotna izguba kupne moči za uradnike EU

Zaradi težkih gospodarskih razmer se bo kupna moč uradnikov EU v letu 2012 zmanjšala za –1,1 %. To je rezultat izračuna letne prilagoditve plač po veljavni formuli. To zmanjšanje sledi dejanskemu upadu kupne moči za –3,6 % v letu 2011. Tako se bo kupna moč uradnikov EU med letoma 2004 in 2011 skupaj zmanjšala za –7,6 %.

V skladu s formulo (t. i. metodo) se spremlja gibanje – navzgor ali navzdol – kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev, zajetih v košarici osmih držav članic (Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Belgija in Luksemburg; tj. vzorec, ki so ga države članice leta 2004 izrecno izbrale in predstavlja 76 % BDP Evropske unije). Povedano drugače, s formulo se politične odločitve, ki jih sprejmejo navedene nacionalne vlade v zvezi s plačami lastnih javnih uslužbencev v državnih organih, uporabijo za prilagoditev plač uslužbencev EU.

Letošnji izračun natančno odraža težke gospodarske razmere in njihove različne učinke na nacionalne javne službe: upoštevajo se zvišanja plač v Nemčiji (+4,3 %), Belgiji (+2,5 %), Luksemburgu (+2,5 %), Franciji (+1,8 %) in Združenem kraljestvu (+0,9 %) ter znižanja za ‑3 % v Španiji, za ‑1,9 % na Nizozemskem in zamrznitev plač v Italiji (0 %). Skupna sprememba kupne moči teh nacionalnih javnih uslužbencev znaša –1,1 %. Izguba v točno tej višini se uporabi za vse uradnike EU ne glede na njihovo lokacijo v EU in institucijo oz. agencijo, v kateri so zaposleni.

Zaradi inflacije v Belgiji znaša nominalna prilagoditev plač za uradnike EU v Bruslju 1,7 %. S tem zvišanjem, ki je pod ravnjo inflacije, se uveljavlja realni učinek –1,1-odstotne izgube kupne moči. Kot je prikazano zgoraj, je to nižje od nominalne prilagoditve plač za javne uslužbence v polovici držav članic iz vzorca.

Z določbo o izjemi je dejansko mogoče začasno prekiniti uporabo metode, če so izpolnjeni strogi zakonski pogoji v zvezi z „resnim in nenadnim poslabšanjem ekonomskega in socialnega položaja“, ki ga z metodo ni mogoče meriti. Vendar je podrobna analiza pokazala, da ti pogoji niso bili izpolnjeni in da predlagano –1,1-odstotno znižanje kupne moči v celoti odraža spremenjene okoliščine za nacionalne javne uslužbence.

Kljub temu je Komisija trdno prepričana, da bi morale uprave institucij EU v trenutnih gospodarskih razmerah več prispevati. Zato je lani Svetu in Evropskemu parlamentu predlagala 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v vseh institucijah in agencijah EU med letoma 2013 in 2015. Da bi bilo mogoče obvladovati posledično povečani obseg dela, bi se zmanjšanje števila zaposlenih dopolnilo s podaljšanjem minimalnega delovnega tedna na 40 ur brez nadomestila plače. Komisija je predlagala tudi zvišanje upokojitvene starosti s 63 na 65 let, pri čemer bi bilo lažje nadaljevati delo do 67. leta, poleg tega pa še precejšnje znižanje izhodiščne plače in plače ob koncu delovne dobe za nekatere uradnike med –18 % in –45 %.

To bi omogočilo znatne prihranke v višini več kot 1 milijarde evrov v naslednjem večletnem finančnem okviru ter vsakoletni prihranek 1 milijarde evrov na dolgi rok, saj imajo ti ukrepi dolgoročne učinke.

Prav tako Komisija v zadnjem letu ni samo sklenila, da se ohrani posebna dajatev, ki bi prenehala veljati 31. decembra 2012, temveč da se ta solidarnostna dajatev (ki se pobira poleg dohodnine v višini do 45 %) še zviša s 5,5 % na 6 %. Da bi se upoštevali pomisleki držav članic, sta bila predlagana tudi preoblikovanje in podaljšanje veljavnosti metode, ki naj bi prav tako prenehala veljati konec leta 2012.

Komisija obžaluje, da Svet še ni sprejel skupnega stališča glede teh predlogov, čeprav so bili objavljeni že pred več kot 17 meseci. Obžaluje tudi, da zaradi tega Svet ni mogel pooblastiti svojega predsedstva za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom in Komisijo o teh predlogih. Zato se lahko zgodi, da se bodo z januarjem zvišale neto plače uradnikov EU, saj bo posebna dajatev prenehala veljati.

V zadnjem poskusu, da bi se to preprečilo, je podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič pisal ministru ciprskega predsedstva Andreasu Mavroyiannisu in predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu ter ju znova opozoril na dano situacijo in ju opomnil, da se lahko Svet in Parlament temu izogneta, če potrdita podaljšanje veljavnosti uporabe posebne dajatve in metode za eno leto. Komisija bi nato sozakonodajalcema predložila prvotno predlagane varčevalne ukrepe v letu 2013.

Kontakti:

Antonio Gravili +32 22954317

Marilyn Carruthers +32 22999451


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website