Navigation path

Left navigation

Additional tools

Nova strategija Evropske komisije: Ponovni razmislek o izobraževanju

European Commission - IP/12/1233   20/11/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj/Strasbourg, 20. novembra 2012

Nova strategija Evropske komisije: Ponovni razmislek o izobraževanju

Stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji je skoraj 23 %, hkrati pa za več kot dva milijona delovnih mest ni primernih kandidatov. V Evropi je potreben resen razmislek o tem, kako naj sistemi izobraževanja in usposabljanja zagotovijo spretnosti, potrebne na trgu dela. V času obsežnih varčevalnih ukrepov in omejevanja sredstev za izobraževanje je ta izziv še večji. Evropska komisija danes predstavlja novo strategijo z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju, s katero države članice spodbuja k takojšnjemu ukrepanju, da bodo mladi pridobili spretnosti in kompetence, ki jih trg dela potrebuje in s katerimi bodo doseženi cilji glede rasti in zaposlovanja.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je povedala: „Pri ponovnem razmisleku o izobraževanju ne gre samo za vprašanje denarja. Čeprav drži, da je treba v izobraževanje in usposabljanje vlagati več, je jasno tudi, da moramo posodobiti izobraževalne sisteme, da se bodo prožneje odzivali na resnične potrebe današnje družbe. Trajnostna rast v Evropi se bo nadaljevala samo, če bo dovolj visoko usposobljenih ljudi z raznovrstnimi spretnostmi, ki bodo prispevali k inovacijam in podjetništvu. Pri tem so ključne učinkovite in dobro usmerjene naložbe, vendar ciljev ne bo mogoče doseči z zmanjšanjem proračunskih sredstev za izobraževanje.“

V sporočilu o ponovnem razmisleku o izobraževanju Komisija poziva k temeljiti spremembi izobraževanja z večjim poudarkom na učnih rezultatih – znanju, spretnostih in kompetencah učencev in študentov. Zgolj udeležba v izobraževanju ne zadostuje več. Poleg tega je treba znatno izboljšati pismenost in spretnosti računanja ter razviti ali okrepiti tudi podjetniške spretnosti in samoiniciativnost (glej IP/12/1224 o pozivu k večjemu poudarku na novih spretnostih v šolah).

Za boljšo prilagoditev izobraževanja potrebam študentov in trga dela je treba prilagoditi in posodobiti metode ocenjevanja. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ter odprtih virov izobraževanja mora postati bolj razširjena v vseh učnih okvirih. Tudi učitelji se morajo redno usposabljati in posodabljati svoje spretnosti. Komisija prav tako poziva države članice, da utrdijo povezave med izobraževanjem in delodajalci, podjetja privabijo v razrede in mladim dajo priložnost, da se z učenjem ob delu spoznajo z zaposlitvijo. Ministre za šolstvo EU pa se spodbuja, da na nacionalni in evropski ravni okrepijo sodelovanje na področju učenja ob delu.

Med drugimi predlaganimi ukrepi so novi cilji glede učenja jezikov, smernice za ocenjevanje in razvoj podjetniškega izobraževanja ter analiza učinka na ravni EU o uporabi IKT in odprtih virov izobraževanja v izobraževanju, ki bo leta 2013 podlaga za novo pobudo o odpiranju izobraževanja za največji možen izkoristek IKT pri učenju.

Ozadje

Spretnosti so ključne za produktivnost. Evropa se mora odzvati na vse večjo kakovost izobraževanja in ponudbo spretnosti na svetovni ravni. Napovedi kažejo, da bodo leta 2020 za več kot tretjino delovnih mest v EU potrebne terciarne kvalifikacije, delovnih mest za nizkokvalificirane pa bo le še 18 %.

Trenutno ima 73 milijonov Evropejcev ali približno četrtina vseh odraslih nizko raven izobrazbe. Skoraj 20 % petnajstletnikov ima težave s pismenostjo, v petih državah pa jih ima več kot 25 % težave z branjem (41 % v Bolgariji, 40 % v Romuniji, 36 % na Malti, 27,5 % v Avstriji in 26 % v Luksemburgu). V številnih državah članicah je osip še vedno na nesprejemljivo visoki ravni; v Španiji dosega 26,5 %, na Portugalskem pa 23,2 % (cilj EU je manj kot 10 %). Manj kot 9 % odraslih je vključenih v vseživljenjsko učenje (cilj EU je 15 %).

Priporočila iz nove strategije temeljijo na ugotovitvah pregleda izobraževanja in usposabljanja za leto 2012, nove vsakoletne raziskave Komisije o ponudbi spretnosti v državah članicah.

Ponovni razmislek o izobraževanju na kratko:

  • Precej bolj se je treba osredotočiti na razvijanje medpredmetnih in osnovnih spretnosti na vseh ravneh, zlasti podjetniških in računalniških spretnosti.

  • Nov cilj glede učenja tujih jezikov: do leta 2020 se mora delež petnajstletnikov z znanjem prvega tujega jezika s sedanjih 42 % povzpeti na vsaj 50 %, vsaj 75 % petnajstletnikov pa se mora učiti tudi drugi tuji jezik (s sedanjih 61 %).

  • Potrebne so naložbe za vzpostavitev vrhunskih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter odločnejše uveljavljanje učenja ob delu.

  • Države članice morajo izboljšati priznavanje kvalifikacij in spretnosti, tudi tistih, ki niso pridobljene v formalnem sistemu izobraževanja in usposabljanja.

  • V celoti je treba izkoristiti tehnologijo, zlasti internet. Z odprtimi viri izobraževanja morajo šole, univerze ter ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje izboljšati dostop do izobraževanja.

  • Te reforme morajo spremljati dobro usposobljeni, visoko motivirani in podjetniško naravnani učitelji.

  • Za čim večji izkoristek naložb mora biti financiranje ciljno usmerjeno. Potrebne so razprave na nacionalni in evropski ravni o financiranju izobraževanja, zlasti poklicnega in visokošolskega.

  • Ključen je partnerski pristop. Za spodbujane inovacij in ugodnih medsebojnih učinkov med izobraževanjem in podjetji sta potrebni tako javno kot zasebno financiranje.

Cilj predlaganega programa Komisije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport Erasmus za vse je podvojiti število prejemnikov štipendij, da se možnost nadgradnje spretnosti s študijem, usposabljanjem ali prostovoljnim delom v tujini v obdobju 2014–2020 omogoči petim milijonom ljudem. Več kot dve tretjini 19 milijard evrov velikega proračuna programa bo namenjeno podpiranju takšne učne mobilnosti, preostanek pa projektom za sodelovanje pri inovacijah, reformam politik in izmenjavam dobrih praks.

Komisija bo predvidoma 5. decembra predstavila sveženj za zaposlovanje mladih, ki bo vključeval predlog jamstva za mlade. Države članice naj bi si v okviru tega jamstva prizadevale vsem mladim zagotoviti kakovostno ponudbo za zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali se prenehajo šolati. Predlog zato spodbuja polno izkoriščanje financiranja EU, zlasti Evropskega socialnega sklada.

Več informacij

Strategija Ponovni razmislek o izobraževanju s prilogami

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje

Spletišče komisarke Androulle Vassiliou

Komisarka Androulla Vassiliou na Twitterju @VassiliouEU.

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website