Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 16. novembra 2012

Ribištvo: Komisija predlaga akcijski načrt za zaščito morskih ptic

Evropska komisija je danes sprejela akcijski načrt za reševanje problema naključnega ulova morskih ptic v ribolovno orodje. Sodeč po znanstvenih dokazih se vsako leto v ribolovno orodje ulovi veliko število morskih ptic, med njimi tudi albatrosi, strakoši, viharniki, njorke, morske race in slapniki. Dosedanji ukrepi, s katerimi naj bi preprečili, da bi se morske ptice zapletle v ribolovno orodje, niso bili učinkoviti. Novi akcijski načrt določa okvir upravljanja za zmanjšanje prilova morskih ptic na najnižjo praktično mogočo raven. Poudarek je predvsem na ribolovu s parangali in mirujočimi mrežami, za katerega je znano, da terja med morskimi pticami zaradi prilova največ žrtev, vendar se načrt nanaša tudi na druga orodja, kot so vlečne mreže in zaporne plavarice. Vključuje široko paleto elementov, ki so zbrani pod 30 priporočenimi ukrepi, od katerih so nekateri zavezujoči, drugi pa nezavezujoči. Pravila bodo veljala za ribiška plovila EU v vodah EU in vodah zunaj EU kot tudi za plovila držav, ki niso članice EU, ki lovijo v vodah EU.

Načrt je bil oblikovan v skladu s cilji in načeli reforme skupne ribiške politike, ki še poteka, in kot tak spodbuja upravljanje ekosistemov, ki pokriva vse dele ekosistema. V načrtu je predlagan tudi regionalni pristop „od spodaj navzgor“, pri čemer imajo države članice in zainteresirane strani večjo odgovornost za izvajanje ustreznih ukrepov za reševanje problemov, povezanih z ribištvom.

Evropska komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki je povedala: „Danes predstavljeni akcijski načrt štejemo za platformo, prek katere bomo pridobili jasno in celovito sliko trenutnega stanja in izboljšav, ki so potrebne, da bi dosegli skladno in učinkovito upravljanje za zmanjšanje prilova morskih ptic.

V načrtu predlaganih 30 priporočenih ukrepov je kombinacija zavezujočih in nezavezujočih ukrepov. Posebni kratkoročni ukrepi vključujejo:

  • hitrejše izvajanje ukrepov upravljanja ribištva za zaščito morskih ptic na posebnih območjih varstva, določenih v okviru direktive o pticah,

  • obsežnejše spremljanje ribištva, kadar so podatki o prilovu morskih ptic pomanjkljivi ali nezanesljivi,

  • izvajanje dokazano učinkovitih ukrepov za blažitev (npr. uporaba vrvi za plašenje ptic in akustičnih odvračalnih naprav ali uporaba obteženih vrvi) pri ribolovu s parangali v vodah EU in vodah zunaj EU, kjer je prilov morskih ptic največji,

  • in spodbujanje raziskav razvoja praktičnih in učinkovitih ukrepov blažitve, zlasti pri ribolovu z mirujočimi mrežami.

Dolgoročno naj bi bili elementi blažitve in spremljanja vključeni v nove okvire za tehnične ukrepe in zbiranje podatkov, ki so v pripravi v okviru reforme skupne ribiške politike, za kar naj bi bila v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF) zagotovljena potrebna finančna sredstva.

Nekateri ukrepi se bodo izvajali na ravni EU, za druge pa je potrebno prostovoljno ukrepanje držav članic ali pa jih morajo pri ribištvu v vodah zunaj EU odobriti regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO). V akcijskem načrtu so predvideni tako ukrepi, ki se lahko takoj izvajajo, kot tudi ukrepi, za katere so potrebne dolgoročnejše zaveze na podlagi razpoložljivih dokazov in znanstvenih mnenj. Uspeh načrta je odvisen od skupnih prizadevanj držav članic, ribičev in nevladnih organizacij.

Ozadje

Pri ribolovu so interakcije z morskimi pticami pogoste in zelo razširjene, zaradi česar je naključna umrljivost morskih ptic tako visoka, da resno ogroža številne populacije morskih ptic ter škodljivo vpliva na produktivnost in donosnost ribolova.

Po previdnih ocenah Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) vsako leto več kot 200 000 morskih ptic umre zaradi stika z ribiškim ladjevjem EU v vodah EU ali vodah zunaj EU. Najmanj 49 vrst morskih ptic, ki so naključno ujete pri ribolovu, so opredeljene kot resno ogrožene. Med njimi so tudi balearski viharnik, črni viharnik, sredozemski viharnik in sredozemski galeb, ki so žrtve naključnega ulova pri ribolovu s parangali v vodah EU, kot tudi ruska gaga, rdečegrli in polarni slapnik, zlatouhi ponirek in mali žagar, ki so žrtve prilova pri ribolovu z mirujočimi mrežami, zlasti na Baltiku.

Veljavni ukrepi upravljanja za zaščito morskih ptic so zajeti v različni ribiški in okoljski zakonodaji ter v številnih mednarodnih konvencijah in sporazumih. Vendar so se ti ukrepi izkazali za precej neučinkovite pri zmanjševanju prilova morskih ptic, razen v nekaterih osamljenih primerih v oddaljenih vodah, npr. na Arktiki in Falklandskem otočju. Zato je po prepričanju Komisije potrebnih več ukrepov, da bi lahko rešili ta problem.

Popoln seznam predlaganih ukrepov in več informacij je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/fishing_rules/seabirds/seabirds_communication_en.pdf.

Kontakta:

Oliver Drewes (+32 22992421)

Lone Mikkelsen (+32 22960567)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website