Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

SPOROČILO ZA MEDIJE

Bruselj, 14. novembra 2012

Ženske v upravnih odborih: Komisija predlaga 40-odstotni cilj

Danes je Evropska komisija naredila korak naprej k razbitju t. i. steklenega stropa, ki nadarjenim ženskam še vedno preprečuje, da bi zasedle vodilne položaje v največjih evropskih družbah. Predlaga zakonodajo, s katero želi doseči 40 % premalo zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v družbah, ki kotirajo na borzi, razen v malih in srednjih podjetjih. Trenutno v upravnih odborih prevladuje en spol: 85 % neizvršnih članov in 91,1 % izvršnih članov je moških, ženske pa predstavljajo 15 % oziroma 8,9 %. Kljub razgreti javni razpravi in nekaterim prostovoljnim pobudam na nacionalni in evropski ravni se stanje v zadnjih letih ni bistveno spremenilo: od leta 2003 beležimo postopno povprečno povečevanje števila žensk v upravnih odborih le za 0,6 odstotne točke letno.

Zato Komisija danes predlaga evropsko zakonodajo, ki nas bo hitreje pripeljala do uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih evropskih družb. Predlog so skupaj predstavili podpredsednica Viviane Reding (pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo), podpredsednik Antonio Tajani (industrija in podjetništvo), podpredsednik Joaquín Almunia (konkurenca), podpredsednik Olli Rehn (ekonomske in monetarne zadeve), evropski komisar Michel Barnier (notranji trg in storitve) in evropski komisar Lázsló Andor (zaposlovanje in socialne zadeve).

Komisija tako danes odgovarja Evropskemu parlamentu, ki je z veliko večino večkrat pozival k zakonodaji o uravnoteženi zastopanosti moških in žensk na vodilnih položajih, predvsem v resolucijah z dne 6. julija 2011 in 13. marca 2012.

Predlagana direktiva določa cilj 40-odstotne prisotnosti premalo zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Družbe, ki imajo manjši delež (manjši od 40 %) premalo zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, bodo morale na te položaje imenovati osebe na podlagi primerjalne analize kvalifikacij vseh kandidatov in pri tem uporabiti jasna ter v smislu spola nevtralna in nedvoumna merila. Cilj, da se doseže vsaj 40-odstotna zastopanost premalo zastopanega spola za neizvršne položaje bi tako bilo treba doseči do leta 2020, medtem ko bodo imela javna podjetja – na katera imajo javni organi prevladujoč vpliv – na voljo dve leti manj, samo do leta 2018. Po pričakovanjih bo predlog veljal za približno 5000 družb v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi. Ne bo veljal za mala in srednje velika podjetja (družbe, ki imajo manj kot 250 zaposlenih in katerih letni promet na svetovni ravni ne presega 50 milijonov evrov) ali družbe, ki ne kotirajo na borzi.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je povedal: Evropska komisija danes s tem predlogom odgovarja na odločne pozive Evropskega parlamenta, naj EU zagotovi uravnoteženo zastopanost obeh spolov v upravnih odborih. Danes pozivamo velike evropske družbe, ki kotirajo na borzi, naj dokažejo, da mislijo resno, ko govorimo o enakosti spolov na področju sprejemanja ekonomskih odločitev. Na mojo pobudo je Komisija med svojimi člani znatno okrepila število žensk, ki zdaj predstavljajo kar tretjino vseh komisarjev.“

Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je dodala: Evropska unija že več kot 50 let uspešno spodbuja enakost spolov. Vendar na enem področju še nismo videli napredka: v upravnih odborih. Zgled, ki so ga dale Belgija, Francija in Italija, ki so pred kratkim sprejele zakonodajo in že opažajo napredek, jasno kaže, da lahko regulativna intervencija s časovno omejitvijo spremeni vse. Predlog Komisije bo zagotovil, da bodo pri izboru članov neizvršnih odborov imele prednost ženske, pod pogojem, da so premalo zastopane in imajo enake kvalifikacije kot moški kandidati.

Hvaležna sem številnim poslancem v Evropskem parlamentu, ki so se neutrudno bojevali za to in mi pomagali pri pripravi tega predloga.“

Počasen napredek je privedel do razdrobljenih ukrepov v 11 državah članicah

Samo 1 od 7 članov upravnega odbora (13,7 %) v vodilnih evropskih družbah je ženska. To je le nekoliko več kot v letu 2010, ko je ta delež znašal 11,8 %. S tako počasnim napredovanjem bi potrebovali približno 40 let, da bi se samo približali uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih (vsaj 40 % obeh spolov).

Zato je več držav članic začelo uvajati različne vrste zakonov za upravne odbore. 11 držav članic (Belgija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Danska, Finska, Grčija, Avstrija in Slovenija) je uvedlo pravne instrumente za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v upravnih odborih. V osmih od teh držav zakonodaja vključuje tudi javna podjetja (glej preglednico s podatki za posamezne države). Medtem ko drugih 11 držav članic nima vzpostavljenih niti samoregulacijskih ukrepov niti zakonodaje. Ta pravno razdrobljeni pristop pomeni tveganje za nemoteno delovanje evropskega enotnega trga, saj lahko različna pravila na področju prava družb in sankcije za nespoštovanje zakonov o uravnoteženi zastopanosti spolov vodijo do zapletov za podjetja ter odvračilno vplivajo na čezmejne naložbe družb. Zato želimo z današnjim predlogom vzpostaviti vseevropski okvir za pozitivna pravila glede ukrepov.

Glavni elementi predloga:

Direktiva določa minimalni 40-odstotni cilj do leta 2020 za pripadnice premalo zastopanega spola v vlogi neizvršnih članov upravnih odborov družb v Evropi, ki kotirajo na borzi in do leta 2018 za javna podjetja, ki kotirajo na borzi.

Predlog vključuje dopolnilni ukrep, in sicer »prilagodljivo kvoto«: obveznost, ki zavezuje družbe, ki kotirajo na borzi, da si same določijo in regulirajo individualne cilje v zvezi z zastopanostjo obeh spolov na položajih direktorjev izvršnih odborov, ki jih je treba izpolniti do leta 2020 (oziroma 2018 v primeru javnih podjetij). Družbe bodo morale letno poročati o svojem napredku na tem področju.

Kompetence in zasluge bodo še naprej glavno merilo za zaposlitev v upravnem odboru. Direktiva uvaja minimalne uskladitve zahtev glede upravljanja družb, saj bodo imenovanja morala temeljiti na objektivnih merilih glede usposobljenosti. Vgrajena varovala bodo zagotovila, da ne bo prihajalo do samodejnih napredovanj premalo zastopanega spola, ki ne temeljijo na izpolnjevanju pogojev. V skladu s sodno prakso Sodišča evropskih skupnosti glede pozitivnih ukrepov bodo prednost dobili enako usposobljeni pripadniki premalo zastopanega spola, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, značilna za posamezne kandidate, tehtnice ne prevesi v prid kandidata drugega spola. Države članice, ki že imajo učinkovite sisteme, bodo te lahko ohranile, če so pri doseganju cilja 40-odstotnega deleža premalo zastopanega spola med neizvršnimi direktorji do leta 2020 enako učinkoviti kot predlagani sistem. Države članice se prav tako lahko same odločijo za ukrepe, ki bi jim omogočili preseči predlagani sistem.

Države članice bodo morale določiti ustrezne in odvračilne kazni za družbe, ki bi direktivo kršile.

Subsidiarnost in sorazmernost predloga: Cilj 40 % velja za družbe, ki kotirajo na borzi, zaradi njihovega gospodarskega pomena in velike prepoznavnosti. Predlog ne velja za mala in srednje velika podjetja. Cilj 40 % se osredotoča na položaje neizvršnih direktorjev. V skladu z načeli boljše priprave zakonodaje je direktiva začasni ukrep, ki bo prenehal veljati leta 2028.

„Ta ukrep naj bi hitro pripeljal do enakosti spolov v upravnih odborih evropskih družb. Ne bo pa več potreben, ko bo dosežen napredek na tem področju,“ je dodala podpredsednica Viviane Reding.

Ozadje

Pristojnost EU, da oblikuje zakone na področju enakosti spolov, sega v leto 1957 (glej SPEECH/12/702). Priporočili Sveta o pospeševanju uravnotežene udeležbe moških in žensk v procesu odločanja segata v leti 1984 in 1996. Poleg tega je Evropski parlament v številnih resolucijah zahteval pravno zavezujoče kvote na ravni EU.

Spodbujanje večje enakosti pri odločanju je eden od ciljev, opredeljenih v evropski listini o ženskah (glej IP/10/237), ki sta jo predlagala predsednik José Manuel Barroso in podpredsednica Viviane Reding marca 2010. Komisija je svoje zaveze uresničila, ko je septembra 2010 sprejela Strategijo za enakost med ženskami in moškimi, ki se bo izvajala pet let od sprejetja (glej IP/10/1149 in MEMO/10/430).

Poročilo Komisije iz marca 2012 je pokazalo, da po vsej Evropi v upravnih odborih družb prevladuje en spol. Prav tako so velika razhajanja med državami, pri čemer ženske predstavljajo 27 % vseh članov upravnih odborov v največjih finskih družbah in 26 % v Latviji ter zgolj 3 % na Malti in 4 % na Cipru.

Napredek pri izboljšanju uravnoteženosti spolov v evropskih upravnih odborih v zadnjem letu je bil izjemen (povečanje v višini 1,9 odstotne točke od oktobra 2010 do januarja 2012 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem rasti v zadnjem desetletju, ki je znašal 0,6 odstotne točke letno). To povečanje lahko pripišemo pozivom Komisije in Evropskega parlamenta (MEMO/11/487) ter številnim nacionalnim zakonodajnim pobudam v državah članicah. Vendar na splošno do sprememb še vedno prihaja zelo počasi. Število žensk, ki sedijo na čelu upravnih odborov največjih družb, je celo upadlo, in sicer s 3,4 % v letu 2010 na 3,2 % v januarju 2012.

Otipljiv napredek je prej izjema kot pravilo. Opazimo ga lahko le v državah, ki so uvedle pravno zavezujoče zakone, ki urejajo upravne odbore družb. Francija, ki je uvedla zakonsko kvoto v januarju 2011, šteje za več kot 40 % sprememb v celotni EU, ki so bile zabeležene v obdobju med oktobrom 2010 in januarjem 2012.

V marcu 2011 je evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding izzvala evropske družbe, ki kotirajo na borzi, naj prostovoljno povečajo število žensk v svojih sejnih sobah upravnih odborov tako, da podpišejo »Izjavo o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij« (MEMO/11/124). Izjava je družbe pozvala, naj se zavežejo povečati zastopanost žensk v svojih upravnih odborih na 30 % do leta 2015 in na 40 % do leta 2020. Vendar je po letu dni le 24 družb v celotni Evropi izjavo dejansko tudi podpisalo.

Da bi Komisija opredelila ustrezne ukrepe za vzpostavitev uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih evropskih družb, ki kotirajo na borzi, je sprožila javno posvetovanje (glej IP/12/213). Po prejemu velikega števila odzivov je Komisija ocenila različne možnosti politike za spopadanje s trenutnim stanjem.

Vse večje število študij navaja, da lahko upravni odbori z uravnoteženo zastopanostjo spolov izboljšajo finančni uspeh družb. Večje število žensk na najvišjih položajih lahko prispeva k produktivnejšemu in inovativnejšemu delovnemu okolju ter večjemu splošnemu uspehu gospodarskih družb. Ta je predvsem rezultat bolj raznolikega in kolektivnega prepričanja, ki združuje širši nabor pogledov ter tako zagotavlja bolj uravnotežene odločitve. Poleg tega ženske predstavljajo 60 % novih diplomantov na univerzah, vendar jih le malo doseže najvišje položaje v gospodarskih družbah. Če jim odpremo vrata do višjih položajev, bo to delovalo kot spodbuda za ženske, da vstopijo in ostanejo na trgu dela, kar bi pripomoglo k dvigu stopnje zaposlenosti žensk. Več zaposlenih žensk bi pomagalo doseči cilj, ki je določen v strategiji Evropa 2020 – strategija EU za rast, ki bi dvignila stopnjo zaposlenosti žensk in moških, starih med 20 in 64, na 75 % do leta 2020.

Za več informacij

MEMO/12/795

Informativni paket – Ženske v upravnih odborih:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/gender-equality/news/121114_en.htm
Raziskava Eurobarometer o enakosti spolov:

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_376_en.pdf

Informativni list o enakosti spolov

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/womenonboards/factsheet-general-4_en.pdf

Enakost spolov v državah članicah

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/womenonboards/factsheet-general-2_en.pdf

Pravna podlaga za evropsko pobudo

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/womenonboards/factsheet-general-3_en.pdf

Ekonomski razlogi za zakonodajo o spolih

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/womenonboards/factsheet-general-1_en.pdf

Video posnetek o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih družb:

http://youtu.be/OTlP4Ek3WP8

Domača spletna stran podpredsednice Viviane Reding, evropske komisarke za pravosodje:

http://ec.europa.eu/reding

Baza podatkov Evropske komisije o ženskah in moških v procesih odločanja:

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/gender-decision-making/database/index_en.htm

Kontakta:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Natasha Bertaud (+32 22967456)

Priloga

Slika 1: Ženske in moški v upravnih odborih največjih družb, ki kotirajo na borzi, januar 2012

Vir: Evropska komisija, Baza podatkov Evropske komisije o ženskah in moških v procesih odločanja in Eurostat, Raziskava delovne sile. Opombe: Podatki se nanašajo na člane upravnih odborov (nadzorni odbor, kadar so nadzorne in izvršne funkcije ločene;.v skupno število so vključeni tudi predsedniki).

Podatki o deležu zaposlenosti niso na voljo za RS; podatki o terciarnem izobraževanju niso na voljo za Luksemburg, Španijo in Republiko Slovenijo.

Slika 2: Ženske v upravnih odborih največjih družb, ki kotirajo na borzi: izvršni in neizvršni člani upravnih odborov (januar 2012)

Vir: Baza podatkov Evropske komisije o ženskah in moških v procesih odločanja

Opomba: V enotirnem sistemu se podatki o neizvršnih direktorjih nanašajo na neizvršne člane upravnih odborov, podatki o izvršnih direktorjih pa na izvršne člane upravnih odborov. V dvotirnem sistemu se podatki o neizvršnih članih nanašajo na člane nadzornih svetov, podatki o izvršnih članih pa na člane izvršnih odborov/uprav. Občasno lahko nadzorni svet vključuje enega ali več izvršnih članov (npr. izvršni direktor in finančni direktor). V tem primeru so ti vključeni v podatke o izvršnih članih, čeprav so posamezniki, ki delujejo v upravi in tudi v nadzornem svetu, šteti le enkrat. Podatki o neizvršnih članih se v tem primeru vseeno nanašajo na skupno število članov nadzornih svetov in bi zato lahko vključevali nekatere izvršne člane, vendar zadevni podatki niso statistično značilni in ne bi smeli vplivati na končni rezultat.

Slika 3: Razčlenitev: Delež izvršnih in neizvršnih članic upravnih odborov, januar 2012

Država članica

Izvršni člani upravnih odborov

(ženske/skupaj)

% žensk

Neizvršni člani upravnih odborov

(ženske/skupaj)

% žensk

Izvršne direktorice

(ženske/skupaj)

EU-27

8,9 %

15 %

2,7 %

Avstrija (AT)

2,2 %

11,2 %

0 %

Belgija (BE)

3,7 %

11,7 %

0 %

Bolgarija (BG)

14,8 %

15,1 %

6,7 %

Ciper (CY)

8,2 %

3,3 %

5,6 %

Češka (CZ)

4,7 %

15,4 %

0 %

Danska (DK)

11 %

16,1 %

5,6 %

Estonija (EE)

13,9 %

6,7 %

0 %

Finska (FI)

14,9 %

27,9 %

0 %

Francija (FR)

3,3 %

24,2 %

0 %

Nemčija (DE)

4,2 %

15,6 %

0 %

Grčija (EL)

5,8 %

8,1 %

0 %

Madžarska (HU)

1,4 %

5,4 %

0 %

Irska (IE)

6,8 %

9,4 %

0 %

Italija (IT)

0,8 %

7,1 %

0 %

Latvija (LV)

21,4 %

25,9 %

3,2 %

Litva (LT)

13,3 %

17,5 %

7,7 %

Luksemburg (LU)

0 %

7,2 %

0 %

Malta (MT)

11,1 %

2,7 %

5,3 %

Nizozemska (NL)

8,8 %

18,8 %

10 %

Poljska (PL)

8,2 %

11,8 %

0 %

Portugalska (PT)

7,6 %

5,4 %

0 %

Romunija (RO)

30,6 %

10,5 %

9 %

Slovaška (SK)

13,5 %

13,5 %

10 %

Slovenija (SI)

19,7 %

15,9 %

0 %

Španija (ES)

2,6 %

13,1 %

2,9 %

Švedska (SE)

4 %

26,5 %

3,8 %

Združeno kraljestvo (UK)

6,5 %

18,7 %

6 %

Slika 4: Delež žensk v upravnih odborih največjih družb, ki kotirajo na borzi, 2010–2012

(% vseh članov upravnih odborov)

 

2010 (oktober)

2011 (oktober)

2012 (januar)

EU-27

11,8

13,6

13,7

BELGIJA (BE)

10,5

10,9

10,7

BOLGARIJA (BG)

11,2

15,2

15,6

ČEŠKA (CZ)

12,2

15,9

15,4

DANSKA (DK)

17,7

16,3

16,1

NEMČIJA (DE)

12,6

15,2

15,6

ESTONIJA (EE)

7,0

6,7

6,7

IRSKA (IE)

8,4

8,8

8,7

GRČIJA (EL)

6,2

6,5

7,4

ŠPANIJA (ES)

9,5

11,1

11,5

FRANCIJA (FR)

12,3

21,6

22,3

ITALIJA (IT)

4,5

5,9

6,1

CIPER (CY)

4,0

4,6

4,4

LATVIJA (LV)

23,5

26,6

25,9

LITVA (LT)

13,1

14,0

14,5

LUKSEMBURG (LU)

3,5

5,6

5,7

MADŽARSKA (HU)

13,6

5,3

5,3

MALTA (MT)

2,4

2,3

3,0

NIZOZEMSKA (NL)

14,9

17,8

18,5

AVSTRIJA (AT)

8,7

11,1

11,2

POLJSKA (PL)

11,6

11,8

11,8

PORTUGALSKA (PT)

5,4

5,9

6,0

ROMUNIJA (RO)

21,3

10,4

10,3

SLOVENIJA (SI)

9,8

14,2

15,3

SLOVAŠKA (SK)

21,6

14,6

13,5

FINSKA (FI)

25,9

26,5

27,1

ŠVEDSKA (SE)

26,4

24,7

25,2

ZDRUŽENO KRALJESTVO (UK)

13,3

16,3

15,6

Vir: Baza podatkov Evropske komisije o ženskah in moških v procesih odločanja: http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/gender-decision-making/database/index_en.htm

Podatki se nanašajo na člane upravnih odborov (nadzorni odbor, kadar so nadzorne in izvršne funkcije ločene;.v skupno število so vključeni tudi predsedniki).

Slika 5: Skoraj devet Evropejcev od desetih se strinja, da bi morale biti v primeru enakih kompetenc ženske enako zastopane na vodilnih položajih v gospodarskih družbah

Slika 6: Tri četrtine Evropejcev podpira zakonodajo o uravnoteženi zastopanosti moških in žensk v upravnih odborih družb


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website