Navigation path

Left navigation

Additional tools

Projekt enotno evropsko nebo se po desetih letih še vedno ne uresničuje

European Commission - IP/12/1089   11/10/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 11. oktobra 2012

Projekt enotno evropsko nebo se po desetih letih še vedno ne uresničuje

Enotno evropsko nebo, vodilni projekt vzpostavitve enotnega evropskega zračnega prostora, ki bi pomenil potrojitev zmogljivosti in prepolovitev stroškov zračnega prometa, se „ne uresničuje“. Podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, pristojen za promet, je danes napovedal, da bo spomladi leta 2013 predstavil nove zakonodajne predloge, s katerimi bi se pospešilo izvajanje, in da se bodo sprejeli vsi možni izvršilni ukrepi, po potrebi vključno z uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev.

Pomanjkanje učinkovitosti zaradi razdrobljenosti evropskega zračnega prostora povzroča dodatne stroške v višini skoraj 5 milijard eurov letno. Povprečen let je zaradi razdrobljenosti 42 kilometrov daljši, zato letala porabijo več goriva, ustvarjajo več emisij, plačajo več visokih pristojbin in povzročajo večje zamude. Združene države enako velik zračni prostor z več prometa upravljajo s skoraj polovico manjšimi stroški.

Podpredsednik Kallas je v govoru na današnji konferenci na visoki ravni z naslovom „Enotno evropsko nebo: čas za ukrepanje“ v mestu Limassol na Cipru dejal: „Vedno sem poudarjal, da je enotno evropsko nebo moja največja prioriteta v letalstvu. Vložek je prevelik, da bi si lahko privoščili neuspeh. Smo še zelo daleč od naših prvotnih ambicij. Po več kot desetih letih so glavne težave še vedno iste, in sicer premalo zmogljivosti, ki lahko negativno vpliva na varnost, ter preveliki stroški. Zaznamo lahko manjše spremembe, na splošno pa je napredek prepočasen in preveč omejen. Najti moramo druge rešitve in jih čim prej začeti izvajati. Nacionalna razdrobljenost je prevelika. Obljubljene izboljšave se niso uresničile.“

Leto 2012 je odločilno za enotno evropsko nebo in njegove štiri ključne cilje, vključno z 9 funkcionalnimi bloki zračnega prostora (FAB), ki naj bi začeli delovati do decembra leta 2012. Podpredsednik je glede na dosedanji napredek opozoril, da je Evropa še vedno daleč od vzpostavitve enotnega zračnega prostora. Glede funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki se bodo vzpostavili, je dejal, da „moramo poskrbeti, da bodo prinesli ustrezno dodano vrednost. V tem trenutku je jasno, da bodo le malo, če sploh, prispevali k povezanemu in manj razdrobljenemu zračnemu prostoru.“ Napovedal je, da bo za zagotovitev potrebnega napredka Komisija v kar največji meri uporabila obstoječe izvršilne pristojnosti, po potrebi vključno z uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev.

Poleg tega bo spomladi leta 2013 Komisija pripravila predloge za okrepitev veljavnega pravnega okvira enotnega evropskega neba, da bi pospešila reforme, ki trenutno potekajo. Predlogi bodo vključevali ukrepe za okrepitev naslednjih ciljev:

1. Načrt izvedbe: Doseganje ciljev uspešnosti za povečanje evropske zmogljivosti zračnega prostora in zmanjšanje stroškov je v središču enotnega evropskega neba. Ti cilji so odločilnega pomena za celoten uspeh projekta.

Komisija je julija 2012 odobrila nacionalne načrte za zmanjšanje stroškov in povečanje zmogljivosti za obdobje 2012–2014. Komisija namerava pomembno zvišati stopnjo prizadevanj glede ciljev uspešnosti za obdobje 2015–2019. Poleg tega bodo predlogi za enotno evropsko nebo, ki bodo predstavljeni v letu 2013, Komisiji zagotovili potrebna pooblastila, da od držav članic in funkcionalnih blokov zračnega prostora zahteva uresničitev dogovorjenih ciljev, in okrepili neodvisnost organa za oceno uspešnosti.

2. Devet funkcionalnih blokov zračnega prostora (FAB) se še vzpostavlja. Komisija bo predstavila predloge za zagotovitev, da regionalni bloki upravljanja zračnega prometa zagotovijo resnične operativne izboljšave. Od držav članic se bo zahtevalo, da razvijejo strateške in operativne načrte na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Ni dovolj, da le obstajajo na papirju; funkcionalni bloki zračnega prostora morajo čim prej zagotoviti dejanske operativne rezultate.

3. Upravljavec omrežja za Evropo: Komisija bo okrepila pristojnosti upravljavca omrežja in mu zlasti omogočila, da prevzame več centraliziranih vseevropskih funkcij, na primer glede načrtovanja zračnega prostora, vključno z načrtovanjem poti. To bo prispevalo k večji učinkovitost omrežja.

4. Nadaljnje reforme izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa: Komisija bo predlagala osredotočenje na glavne naloge, hkrati pa omogočala ponudnikom, da za pomožne storitve razpišejo javni razpis. Predlagala bo tudi okrepitev ločitve ponudnikov storitev navigacijskih služb zračnega prometa od njihovih nacionalnih regulatorjev.

Vse to je odvisno od uspešne uvajalne faze programa SESAR – tehnološke veje enotnega evropskega neba. Komisija bo Svetu in Evropskemu parlamentu v kratkem predložila predloge za sheme upravljanja in financiranja.

Enotno evropsko nebo je vodilna evropska pobuda, ki bo reformirala strukturo nadzora nad evropskim zračnim prometom, da bi se izpolnile prihodnje potrebe v zvezi z zmogljivostjo in varnostjo. Na podlagi pobud iz poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil sveženj enotno nebo I (SES I) sprejet leta 2004, sveženj enotno evropsko nebo II (SES II) pa leta 2009.

Celovito izvajanje enotnega evropskega neba bo omogočilo:

  • desetkratno izboljšanje varnosti,

  • potrojeno zmogljivost zračnega prostora,

  • zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa za 50 %,

  • zmanjšanje vplivov na okolje za 10 %.

Nadaljnji koraki

Komisija bo spomladi 2013 pripravila nove predloge za enotno evropsko nebo. Zakonodajni predlogi bodo začeli veljati, ko jih bodo odobrili države članice in parlament.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/kallas/headlines/news/2011/11/ses_en.htm

MEMO/12/774; SPEECH/12/711

Kontakta:

Helen Kearns (+32 22987638)

Dale Kidd (+32 22957461)

Enotno evropsko nebo: Osnovna dejstva in podatki

Evropskemu nebu in evropskim letališčem grozi prenasičenost. Trenutno prek okoli 440 letališč potuje približno 1,4 milijarde potnikov letno. Vsak dan evropsko nebo preleti 27 000 kontroliranih letov, kar letno pomeni 10 milijonov letov. 80% teh letov se izvaja v EU.

Evropski sektor zračnega prometa ustrezno obvladuje trenutno stanje. Vendar naj bi se v običajnih gospodarskih razmerah rast zračnega prometa povečala za do 5 % letno in do leta 2030 bi tako dosegli skoraj 17 milijonov letov. Leta 2030 bo na evropskem nebu toliko letov, kolikor je prebivalcev Pekinga.

Če ne bomo ukrepali, bo prišlo do vsesplošne zmešnjave. Poleg tega, da bi Evropa morala zavrniti velik delež potencialnega povpraševanja, bi bila kot še nikoli prej izpostavljena zamudam in odpovedim letov. Če ničesar ne spremenimo, se bodo do leta 2050 stroški zgostitev zračnega prometa povečali za okoli 50 %.

Glavna težava je, da so sistemi za upravljanje zračnega prometa v Evropi razdrobljeni in neučinkoviti.

Zračni prostor EU ostaja razdrobljen na 27 nacionalnih sistemov nadzora nad zračnim prometom, ki storitve zagotavljajo prek 60 centrov zračnega prometa, medtem ko je zračni prostor razdeljen na več kot 650 sektorjev. To pomeni, da je zračni prostor trenutno zgrajen okrog nacionalnih meja, zato letala pogosto ne morejo leteti po direktnih zračnih poteh. Zaradi razdrobljenosti zračnega prostora letala v Evropi povprečno preletijo 42 km več, kot je nujno potrebno, kar povzroča daljše lete, zamude, večjo porabo goriva in emisije CO2.

Poleg tega so obstoječe tehnologije za upravljanje zračnega prometa že zastarele, saj so iz 50. let prejšnjega stoletja.

Pomanjkanje učinkovitosti zaradi razdrobljenosti evropskega zračnega prostora povzroča dodatne stroške v višini okrog 5 milijard eurov letno. Ti stroški se prenesejo na podjetja in potnike. Nadzor nad zračnim prometom trenutno pomeni 6 do 12 % cene vozovnice.

Sistem upravljanja zračnega prometa ZDA je dvakrat bolj učinkovit kot sistem upravljanja zračnega prometa EU, saj prek trikrat manjšega števila centrov za nadzor in s podobnimi stroški upravlja dvakrat večje število letov.

Zaradi teh izzivov so se v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja oblikovali predlogi za enotno evropsko nebo, odstranitev nacionalnih zračnih meja in vzpostavitev enotnega evropskega zračnega prostora, kar bo omogočilo:

a) desetkratno izboljšanje varnosti

b) potrojitev zmogljivosti zračnega prostora

c) zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa za 50 %

d) zmanjšanje vpliva na okolje za 10 %


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website