Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Industrijska revolucija industrijo vrača v Evropo

Commission Européenne - IP/12/1085   10/10/2012

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 10. oktobra 2012

Industrijska revolucija industrijo vrača v Evropo

Evropa mora v 21. stoletju znova povečati pomen industrije, da bo lahko zagotovila trajnostno rast, ustvarila visokokakovostna delovna mesta in rešila sedanje družbene izzive. S takojšnjim ukrepanjem bi lahko obrnili sedanji negativni trend in do leta 2020 dvignili delež industrije s trenutnih 15,6 % na 20 % BDP Evropske unije. Zato Evropska komisija predlaga več prednostnih ukrepov v smeri spodbujanja naložb v nove tehnologije, izboljšanja poslovnega okolja, olajšanja dostopa do trgov in financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja, ter zagotavljanja ustrezno usposobljenih virov za industrijo.

Evropska industrija je v dobrem položaju in lahko prevzame to nalogo: Evropa je namreč vodilna na svetu v mnogih strateških sektorjih, kot so avtomobilska, letalska, strojna, vesoljska, kemična in farmacevtska industrija. Industrija še vedno predstavlja 4/5 evropskega izvoza, 80 % evropskega izvoza in naložb zasebnega sektorja v raziskovalne in razvojne dejavnosti pa prihaja iz proizvodnje. S povrnitvijo zaupanja in s tem novih naložb v evropsko industrijo bo ta lahko dosegla boljše rezultate in začela ponovno rasti. To je bistvo sporočila, ki ga je danes v Bruslju predstavil podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani. Ukrepi, predlagani v sporočilu, bi morali prispevati k zmanjšanju razlik v konkurenčnosti med posameznimi državami članicami in regijami EU.

Podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani, pristojen za podjetništvo in industrijo, je povedal: Ne moremo več dopuščati, da naša industrija zapušča Evropo. Naši podatki so popolnoma jasni: evropska industrija lahko prispeva k rasti in ustvarja delovna mesta. Danes smo predstavili pogoje za trajnostno evropsko industrijo v prihodnosti, ki bodo zagotavljali potrebne naložbe v nove tehnologije ter znova vzpostavili ozračje zaupanja in podjetništva. S skupnimi prizadevanji in povrnitvijo zaupanja lahko industrijo preusmerimo nazaj v Evropo.

MEMO/12/759

Danes je Komisija sprejela tudi dve poročili o konkurenčnosti. Prvo obravnava nov sistem kazalnikov industrijske uspešnosti po državah članicah, ki spremlja pet ključnih področij: proizvodno produktivnost, ustvarjen izvoz, inovacije in trajnostni razvoj, poslovno okolje in infrastrukturo ter finance in naložbe (MEMO/12/760). Drugo pa je Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2012 (MEMO/12/761), ki analizira najpomembnejše globalizacijske trende v zadnjih 15 letih ter s tem povezane stroške in koristi ter prihodnje izzive za podjetja EU.

Pomanjkanje zaupanja povzroča pomanjkanje naložb

Tržne negotovosti, težave s financiranjem, pomanjkanje povpraševanja in usposobljenih virov so povzročili pomanjkanje zaupanja in posledično zmanjšanje naložb ter izgubo delovnih mest v industriji.

Stebri okrepljene industrijske politike so:

  • Naložbe v inovacije – zagotoviti ustrezne okvirne pogoje za čim hitrejšo povrnitev ravni naložb na raven pred krizo, s poudarkom na šestih prednostnih področjih, ki imajo ogromen potencial za rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi: napredne proizvodne tehnologije za čisto proizvodnjo, ključne omogočitvene tehnologije, trg proizvodov na biološki osnovi, trajnostna industrijska in gradbena politika ter surovine, čista vozila in plovila ter pametna omrežja. Svoj delež bi morale prispevati tudi države članice s pospešenim vlaganjem na teh šestih področjih.

  • Boljši tržni pogoji – izboljšave v delovanju notranjega trga in odprtje mednarodnih trgov. Komisija se bo posvetila izbranim področjem, na katerih se lahko hitro veliko doseže: izboljšanju notranjega trga za blago, spodbujanju podjetništva na enotnem digitalnem trgu, ki naj bi se po pričakovanjih do leta 2016 povečeval za 10 % letno, zaščiti intelektualne lastnine ter nadaljnjemu spodbujanju internacionalizacije malih in srednjih podjetij EU, da bi njihov delež na svetovnem trgu srednjeročno dosegel 25 % (trenutno ocenjeni delež je 13 %).

  • Dostop do financiranja in kapitalskih trgov – izboljšanje dajanja posojil v realnem gospodarstvu z boljšo uporabo in usmerjanjem javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske investicijske banke – ki naj bi malim in srednjim podjetjem dodelila med 10 in 15 milijard EUR dodatnih posojil – in iz strukturnih skladov ter z zasebnimi sredstvi, ki bi jih pritegnili z odpravo zadnjih ovir za sklade tveganega kapitala in lajšanjem čezmejnega poslovanja manjših družb.

  • Človeški kapital in znanje – usposobiti delovno silo za industrijsko preoblikovanje, zlasti z boljšim predvidevanjem potreb po znanju in neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem na tem področju. Komisija bo še posebej nadalje spodbujala sodelovanje delodajalcev, delavcev in ustreznih organov z ustanovitvijo evropskih svetov za sektorske spretnosti in zavezništev za znanja in sektorskih spretnosti.

Komisija bo pozorno spremljala številne ključne dejavnike, da bo zagotovila pravilno izvajanja teh ukrepov.

1. Naložbe

Delež bruto investicij v osnovna sredstva v BDP je leta 2011 znašal 18,6 %. Pred krizo je leta 2007 dosegel 21,25 % BDP. Za izboljšanje evropske produktivnosti bi morale naložbe do leta 2015 doseči raven naložb pred krizo in do leta 2020 povprečno raven nad 23 %. Naložbe v opremo se trenutno gibljejo med 6 % in 7 % BDP. Za izboljšanje produktivnosti in uvedbo novih tehnologij pa bi moral ta delež doseči raven pred krizo in se do leta 2020 nenehno zviševati s stopnjo rasti nad 9 % BDP.

2. Trgovina na notranjem trgu

Blagovna menjava na notranjem trgu je trenutno pod 21 % BDP. Po oživitvi notranjega trga bi ta delež do leta 2020 moral znašati 25 %.

3. Mala in srednja podjetja

V skladu s prizadevanji Komisije za vzpostavitev digitalnega trga, ki so opredeljena v vodilni pobudi „Evropska digitalna agenda“, naj bi se število malih podjetij, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem, do leta 2015 povečalo na 33 %. Delež malih in srednjih podjetij, ki izvažajo na notranji trg, je po raziskavi iz leta 2009 znašal 25 %. V okviru srednjeročnega načrta naj bi mala in srednja podjetja na zunanjih trgih postala enako aktivna kot na notranjem trgu EU.

Ozadje

Sporočilo je odziv na pomembne izzive, pred katerimi je evropska industrija zaradi sedanje gospodarske krize. Predstavlja številne prednostne ukrepe za kratkoročno in dolgoročno oživitev ter konkurenčnost in trajnost evropske industrije. Poleg tega povzema razmere na področju industrije EU vse od sprejema vodilne pobude Komisije „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“1 oktobra 2010 v okviru strategije Evropa 2020.

Kontakta:

Carlo Corazza (+32 22951752)

Sara Tironi (+32 22990403)

1 :

COM(2010) 614.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site