Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 5. oktobra 2012

Plače učiteljev vedno pogosteje znižane ali zamrznjene

Šestnajst držav članic je v odziv na upad gospodarske rasti znižalo ali zamrznilo plače učiteljev. Poročilo, ki ga je Evropska komisija objavila na svetovni dan učiteljev, navaja, da so proračunske omejitve in varčevalni ukrepi najbolj prizadeli učitelje na Irskem, v Grčiji, Španiji, na Portugalskem in v Sloveniji. Plače učiteljev v Bolgariji, na Cipru, v Estoniji, Franciji, na Madžarskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Združenem kraljestvu, na Hrvaškem in v Lihtenštajnu so se nekoliko zmanjšale ali pa ostale nespremenjene. Vendar poročilo Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2011/12 navaja tudi, da so se na Češkem, Poljskem, Slovaškem in Islandiji plače učiteljev od sredine leta 2010 povišale, v Romuniji pa so že skoraj dosegle raven izpred krize.

„Učitelji imajo ključno vlogo v življenju otrok in vsi se zavedamo, da lahko pomembno vplivajo na njihovo prihodnost,“ je povedala komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou. „Prejemki učiteljev in njihovi delovni pogoji morajo biti glavna prednostna naloga, saj bomo le tako lahko k temu poklicu privabili najboljše ljudi in jih v njem tudi zadržali. Vendar pa pri tem ni pomembna samo plača: nujno je treba zagotoviti, da so učilnice dobro opremljene in da imajo učitelji ustrezno vlogo pri posodabljanju programov in reformah šolstva.“

Poročilo kaže, da gospodarska kriza od sredine leta 2010 plačam učiteljev ni prizanesla, saj vedno več držav zmanjšuje njihove plače in dodatke, kot so regres in bonusi. V Grčiji se je osnovna plača učiteljev zmanjšala za 30 %, ukinjena pa sta tudi božični in velikonočni bonus. Na Irskem so se leta 2011 plače na novo zaposlenih učiteljev zmanjšale za 13 %, tisti, ki so z delom začeli po 31. januarju, pa so zaradi ukinitve dodatkov na kvalifikacije prejeli še za 20 % nižjo plačo. V Španiji so se leta 2010 plače učiteljev in drugih zaposlenih v javnem sektorju zmanjšale za okoli 5 % in se od takrat niso več prilagajale glede na inflacijo; podobne ukrepe so sprejeli na Portugalskem.

V Evropi je najvišja plača za izkušenega učitelja na splošno dvakrat višja od minimalne plače na novo zaposlenih učiteljev. Vendar se učiteljske organizacije glede na to, da je za najvišjo plačo treba delati povprečno od 15 do 25 let, bojijo, da se mladi ne bodo odločali za ta poklic.

Čeprav so začetne plače učiteljev na splošno neprivlačne, se ob upoštevanju dodatkov za posebne obveznosti ali nadure v številnih evropskih državah približajo najvišji uradni plači učiteljev. V Latviji je na primer dejanska neto plača skoraj dvakrat višja od najvišje osnovne plače. Na Danskem, v Litvi, na Poljskem, Slovaškem, Finski, v Angliji in Walesu je ob upoštevanju dodatkov neto plača prav tako višja od najvišje osnovne plače. To do neke mere razloži dejstvo, da razmeroma visok delež učiteljev spada v višje starostne skupine. V več državah primanjkuje učiteljev, zaposleni pa so vedno starejši („Glavni podatki o izobraževanju v Evropi 2012“, IP/12/121).

Poročilo Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2011/12 prav tako razkriva, da kljub temu, da vse države kot prednostno nalogo poudarjajo izboljševanje ravni uspešnosti učencev in dijakov, le polovica držav iz poročila učiteljem izplačuje dodatke glede na posebno uspešno poučevanje ali rezultate učencev in dijakov (Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Latvija, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska, Anglija, Wales in Severna Irska v Združenem kraljestvu ter Turčija).

Ozadje

Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2011/12

To letno poročilo vsebuje primerjalni pregled plač v 32 evropskih državah (državah članicah EU, Norveški, Islandiji, Lihtenštajnu, Hrvaški in Turčiji). Zajema polno zaposlene popolnoma usposobljene učitelje in ravnatelje na predprimarni, primarni, nižji sekundarni in višji sekundarni ravni izobraževanja.

V njem so podatki o:

  • organih odločanja, odgovornih za določitev plač učiteljev;

  • plačah v zasebnem sektorju;

  • najnižjih in najvišjih uradnih plačah glede na BDP na prebivalca v primerjavi z dejanskimi plačami (uradne plače plus dodatki);

  • poviševanju plač glede na izkušnje;

  • najnovejšem povečanju/zmanjšanju kupne moči učiteljev in vplivu gospodarske krize;

  • različnih vrstah dodatkov in organih odločanja, odgovornih za njihovo dodelitev.

Eurydice

Poročilo je za Evropsko komisijo pripravila mreža Eurydice, ki pripravlja analize in informacije o evropskih izobraževalnih sistemih in politikah. Sestavlja jo 38 nacionalnih enot s sedeži v 34 državah, ki sodelujejo v programu EU vseživljenjsko učenje (države članice EU, Hrvaška, Srbija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija). Srbija in Švica v poročilu Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2011/12 nista sodelovali. Mrežo Eurydice usklajuje in vodi Izvajalska agencija EU za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo.

Več informacij

Celotno poročilo Plače in dodatki učiteljev in ravnateljev v Evropi 2011/12 je v angleščini na voljo na tej povezavi: http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/salaries.pdf

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje

Spletišče komisarke Androulle Vassiliou

Komisarka Androulla Vassiliou na Twitterju @VassiliouEU

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter:@DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)

Priloge

Slika 1: Gibanje uradnih neto plač učiteljev in ravnateljev v javnem sektorju v letih 2010/11 in 2011/12 v primerjavi s prejšnjim letom

2010/11

2011/12

povečanje zaradi
reforme plač

povečanje zaradi
posebnih prilagoditev za učitelje

samo prilagoditev
življenjskim stroškom

plače zamrznjene

zmanjšanje

Opombe za posamezne države

Irska: plače že zaposlenih učiteljev so leta 2011/12 ostale enake kot leta 2010/11. Plače novih učiteljev, ki so se zaposlili po 1. januarju 2010, so se zmanjšale za 10 %. Za dodatnega 3,2 % so se zmanjšale plače novih učiteljev, ki so se zaposlili po 1. decembru 2011.

Francija: splošna indeksacija plač je leta 2010 znašala 0,5 %, v letih 2011 in 2012 pa ni bilo prilagoditve. V letih 2011 in 2012 je bila indeksna točka zamrznjena. Leta 2011 je bila opravljena prva prilagoditev plač za nove učitelje na spodnjem koncu indeksnih lestvic. Druga prilagoditev je bila opravljena leta 2012. Obe sta vključevali povišanje učiteljev na višji indeks.

Nizozemska: Ni podatkov.

Slika 2: Najnižje in najvišje letne uradne bruto plače polno zaposlenih popolnoma kvalificiranih učiteljev v javnih šolah in povprečje dejanskih letnih bruto plač te kategorije učiteljev po standardu kupne moči Euro (EURO SKM) (2011/12)

Primarno izobraževanje

Nižje sekundarno izobraževanje

Višje srednješolsko izobraževanje

Najnižja uradna plača

Najvišja uradna plača

Povprečna dejanska plača

Najnižja uradna plača

Najvišja uradna plača

Povprečna dejanska plača

Najnižja uradna plača

Najvišja uradna plača

Povprečna dejanska plača

Belgija (francoska skupnost)

25 815

44 483

:

25 815

44 483

:

32 120

56 286

:

Belgija (nemška skupnost)

23 282

40 009

:

23 282

40 009

:

29 337

51 012

:

Belgija (flamska skupnost)

26 262

45 507

37 805

26 262

45 507

37 457

32 812

57 625

49 229

Bolgarija

6 010

n. r.

10 405

6 010

n. r.

10 405

6 010

n. r.

10 405

Češka

13 412

16 201

16 820

13 412

16 201

16 853

13 412

16 201

17 958

Danska

29 640

35 741

46 152

29 640

35 741

46 152

30 307

39 114

56 336

Nemčija

38 395

51 168

:

42 873

56 864

:

46 374

63 944

:

Estonija

10 308

15 066

13 446

10 308

15 066

13 446

10 308

15 066

13 446

Irska

25 430

54 272

:

25 430

54 272

:

25 430

54 272

:

Grčija

15 327

27 990

22 213

15 327

27 990

22 213

15 327

27 990

22 213

Španija

30 061

42 625

:

33 662

47 190

:

33 662

47 190

:

Francija

20 649

39 385

25 227

23 029

41 898

25 227

23 219

42 107

25 227

Italija

22 394

32 924

26 359

24 141

36 157

28 257

24 141

37 799

29 568

Ciper

29 614

64 839

:

29 614

64 839

:

29 614

64 839

:

Latvija

6 257

6 512

12 948

6 257

6 512

12 948

6 257

6 512

14 608

Litva

6 155

11 341

:

6 155

11 341

14 711

6 155

11 341

14 711

Luksemburg

54 600

96 343

75 471

63 358

110 132

86 745

63 358

110 132

86 745

Madžarska

8 598

14 722

14 419

9 126

18 485

14 419

9 126

18 485

16 581

Malta

23 326

30 904

:

23 326

30 904

:

23 326

30 904

:

Nizozemska

:

:

:

:

:

:

:

:

:

Avstrija (AHS)

26 426

50 738

:

29 074

61 181

52 308

29 074

61 181

52 308

Poljska

9 021

14 992

22 170

10 159

17 092

22 506

11 484

19 562

21 998

Portugalska

25 758

52 441

34 727

25 758

52 441

36 386

25 758

52 441

36 386

Romunija

5 024

14 205

9 614

5 345

14 205

9 775

5 345

14 205

9 775

Slovenija

22 094

34 241

:

22 094

34 241

:

22 094

34 241

:

Slovaška

8 860

11 996

13 968

8 860

11 996

13 968

8 860

11 996

13 925

Finska

25 617

33 317

34 553

27 666

35 983

38 333

29 338

38 843

42 524

Švedska

22 439

31 188

26 762

22 439

31 188

26 762

24 394

33 452

28 923

Združeno kraljestvo (Anglija, Wales)

24 430

41 594

41 304

24 430

41 594

44 134

24 430

41 594

44 134

Združeno kraljestvo (Severna Irska):

24 430

41 594

38 040

24 430

41 594

41 635

24 430

41 594

41 635

Združeno kraljestvo (Škotska)

29 101

38 702

36 375

29 101

38 702

36 375

29 101

38 702

36 375

Lihtenštajn (gimnazija)

44 454

72 142

:

52 502

85 210

:

52 502

85 210

:

Norveška

31 236

n. r.

37 537

31 236

n. r.

37 537

32 663

n. r.

40 213

Hrvaška

13 394

15 950

17 103

13 394

18 139

17 103

13 394

18 139

18 249

Islandija

21 983

27 465

:

21 983

27 465

:

27 089

36 044

29 110

Turčija

20 039

23 547

:

20 039

23 547

:

18 977

22 485

:

: Ni podatkov. n. r. Ni relevantno.

Vir: Eurydice

Opombe za posamezne države

Bolgarija: učiteljski statuti določajo samo najnižjo osnovno uradno plačo, ne pa najvišje. Navedene vrednosti so za mlade učitelje brez učiteljskih izkušenj.

Nemčija: podatki iz šolskega leta 2010/11.

Poljska: najnižje in najvišje plače učiteljev v primarnem in nižjem sekundarnem izobraževanju so izračunane za učitelje z minimalnimi popolnimi kvalifikacijami. Vendar ima približno 90 % učiteljev višjo stopnjo kvalifikacije in prejema višjo plačo.

Norveška: učitelji s štirimi do petimi leti začetnega usposabljanja.

Slika 3: Gibanje najnižje letne uradne osnovne bruto plače po EURO SKM (po cenah iz leta 2000) za učitelje v primarnem in višjem sekundarnem izobraževanju (ravni ISCED 1 in ISCED 3), 2000–2012

primarno

Višje sekundarno

Opomba: Os X = referenčna leta; 2000 do 2012

Os Y = relativni odstotek povečanja, leto 2000 = 100

Vir: Eurydice.

Pojasnila in opombe za posamezne države

Glej celotno poročilo.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website