Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Testi izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah: visoki varnostni standardi potrjeni, vendar obstaja potreba po nadaljnjem izboljšanju

Commission Européenne - IP/12/1051   04/10/2012

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 4. oktobra 2012

Testi izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah: visoki varnostni standardi potrjeni, vendar obstaja potreba po nadaljnjem izboljšanju

Standardi varnosti v jedrskih elektrarnah po Evropi so na splošno visoki, vendar se priporočajo nadaljnje izboljšave varnosti v skoraj vseh evropskih jedrskih elektrarnah. Kljub temu so nacionalni varnostni organi sklenili, da nobene od jedrskih elektrarn ni treba zapreti. To je glavna točka današnjega sporočila Evropske komisije o rezultatih testov izjemnih situacij v jedrskih elektrarnah. Med testi je bilo ugotovljeno, da države članice ne uporabljajo vseh varnostnih standardov, ki jih priporoča Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), in se ne držijo vseh mednarodnih dobrih praks. Komisija bo pozorno spremljala izvajanje priporočil in bo hkrati predlagala zakonodajne ukrepe za nadaljnje izboljšanje jedrske varnosti v Evropi.

Komisar Günther Oettinger je dejal: „Testi izjemnih situacij so pokazali, kaj delamo dobro in kje se moramo izboljšati. Testi so bili zahtevni, vendar so uspeli. Položaj je na splošno zadovoljiv, kljub temu pa si ne moremo privoščiti počitka. Vsi sodelujoči organi morajo zagotoviti, da v vseh jedrskih elektrarnah v Evropi veljajo najvišji varnostni standardi. Za varnost naših državljanov.

Poleg številnih priporočenih tehničnih izboljšav za posamezne elektrarne so testi izjemnih situacij pokazali, da se mednarodni standardi in prakse ne uporabljajo povsod. Poleg tega se je treba učiti iz izkušenj iz Fukušime. V prihodnje bo pozornost treba nameniti predvsem naslednjemu:

  • Tveganja potresov in poplav. Od 145 preverjenih reaktorjev se trenutni standardi za oceno tveganja ne uporabljajo v 54 (za tveganje potresov) oziroma v 62 reaktorjih (za tveganje poplav). Ocena tveganja bi morala temeljiti na 10 000-letnem časovnem okviru in ne na veliko krajših obdobjih, ki se včasih uporabljajo.

  • Seizmični instrumenti na kraju samem za merjenje in opozarjanje na možne potrese bi morali biti na voljo v vsaki jedrski elektrarni. Te instrumente bi bilo treba namestiti ali izboljšati v 121 reaktorjih.

  • Vzpostavljeni bi morali biti sistemi zračenja s filtri za preprečevanje širjenja radioaktivnosti, ki bi omogočali varno tlačno razbremenitev zadrževalnega hrama reaktorja v primeru nesreče. 32 reaktorjev še ni opremljenih s temi sistemi.

  • Opremo za ukrepanje v primeru hudih nesreč bi bilo treba hraniti na mestih, ki so zaščitena tudi v primeru splošnega opustošenja in kjer je hitro dostopna. 81 reaktorjev v EU tega nima zagotovljenega.

  • Rezervna zasilna komandna soba bi morala biti na voljo v primeru, da se zaradi nesreče nihče ne more nahajati v glavni komandni sobi. Te še niso na voljo v 24 reaktorjih.

Nadaljnji ukrepi:

Nacionalni regulatorji bodo do konca leta 2012 pripravili nacionalne akcijske načrte s časovnim razporedom za izvajanje. Akcijski načrti bodo v začetku leta 2013 predmet strokovnih pregledov, da se bo preverilo, ali se priporočila testov izjemnih situacij izvajajo dosledno in na pregleden način po vsej Evropi. Komisija namerava izdati poročilo o izvajanju priporočil iz testov izjemnih situacij v juniju 2014, pri čemer bo v celoti sodelovala z nacionalnimi regulatorji.

Poleg posebnih tehničnih ugotovitev in priporočil je Komisija pregledala obstoječi evropski pravni okvir za jedrsko varnost in namerava na začetku leta 2013 predstaviti revizijo trenutne direktive o jedrski varnosti. Predlagane spremembe bodo osredotočene na varnostne zahteve, vlogo in pooblastila jedrskih regulativnih organov, preglednost ter nadzor.

Temu bodo sledili nadaljnji predlogi o jedrski varnosti in odgovornosti ter o največjih dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme. Testi izjemnih situacij so tudi izpostavili potrebo po nadaljnjih prizadevanjih na področju jedrske varnosti (preprečevanje zlonamernih dejanj), za kar so odgovorne predvsem države članice.

Ozadje:

Po nesreči v Fukušimi marca 2011 je Evropski svet zahteval, da se izvede celovita in pregledna ocena tveganja in varnosti vseh jedrskih elektrarn v EU.

Glavni cilj testov izjemnih situacij je bil oceniti varnost in zanesljivost jedrskih elektrarn v primeru izrednih naravnih dogodkov. To pomeni zlasti poplave in potrese. Oba scenarija sta bila ocenjena istočasno. Letalske nesreče so bile vključene, če imajo enak učinek kot cunamiji in potresi, kar pomeni, da onesposobijo običajne funkcije varnosti in hlajenja.

Testi izjemnih situacij so bili sestavljeni iz treh faz. V prvi fazi so upravljavci jedrskih elektrarn izvedli samoocene, v drugi fazi pa so nacionalni regulatorji te samoocene ovrednotili in pripravili poročila za posamezne države. V tretji fazi so večnacionalne skupine poročila analizirale v postopku strokovnega ocenjevanja, ki ga je organiziral ENSREG. Poleg tega so skupine za strokovne preglede obiskale jedrske elektrarne. V testih izjemnih situacij je v celoti sodelovalo 17 držav (vseh 14 članic EU z obratujočimi jedrskimi elektrarnami, Litva z elektrarno, ki je v postopku razgradnje, ter Ukrajina in Švica).

http://ec.europa.eu/energy/nuclear/safety/stress_tests_en.htm

MEMO/12/731

Kontakt:

Nicole Bockstaller (+32 22952589)

Marlene Holzner (+32 22960196)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site