Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 3. oktobra 2012

Nanomateriali: ocena varnosti napredne tehnologije za vsak primer posebej

Nanotehnologija že danes prispeva k velikemu znanstvenemu in tehničnemu napredku, ima pa tudi potencial, da omogoči nove prelomne tehnološke dosežke in oživi gospodarsko rast. Evropska komisija se zaveda pomena nanotehnologije, zato je danes sprejela sporočilo o drugem pregledu zakonodaje o nanomaterialih, ki med drugim vsebuje načrte za izboljšanje predpisov EU, da se zagotovi varna uporaba nanomaterialov.

V sporočilu je poudarjeno, da se nanomateriali po svoji naravi in vrstah močno razlikujejo; pri nekaterih gre za vsakdanje materiale, ki se že desetletja varno uporabljajo (npr. v pnevmatikah ali kot sredstva proti strjevanju v živilih), pri drugih pa za napredne industrijske materiale in materiale, ki se uporabljajo pri zdravljenju tumorjev. Informacij o nevarnih lastnostih nanomaterialov je vedno več, vendar jih ne gre posploševati, temveč jih je treba obravnavati posamično.

Nanomaterialov ne gre obravnavati enako, ampak je potrebna ocena tveganja za vsak primer posebej. Pri tem je treba uporabiti strategije, ki temeljijo na znakih morebitnih tveganj glede izpostavljenosti ali nevarnosti. Današnje sporočilo so skupaj predstavili evropski komisarji Antonio Tajani, Janez Potočnik, John Dalli in Máire Geoghegan-Quinn.

Nanomateriale je treba oceniti

Glede na sedanje znanje in mnenja znanstvenih in svetovalnih odborov EU ter neodvisnih ocenjevalcev tveganja so nanomateriali v tem, da so nekateri lahko toksični, drugi pa ne, podobni običajnim kemikalijam/snovem. Morebitna tveganja so povezana z nekaterimi nanomateriali in nekaterimi uporabami. Zato je pri nanomaterialih potrebna ocena tveganja, ki bi jo bilo treba na podlagi ustreznih informacij izvesti za vsak primer posebej. Sedanje metode ocenjevanja tveganja se lahko uporabljajo, čeprav so pri nekaterih vidikih ocenjevanja potrebna dopolnila.

Največji izzivi so povezani predvsem z razvojem potrjenih metod in instrumentov za odkrivanje, opredelitev, analizo in dopolnjevanje informacij o nevarnostih nanomaterialov ter razvoj metod za oceno izpostavljenosti nanomaterialom.

Nedavna opredelitev nanomaterialov bo po potrebi vključena v zakonodajo EU. Komisija trenutno pripravlja metode za odkrivanje, merjenje in spremljanje nanomaterialov ter njihovo potrjevanje, s čimer bo zagotovila pravilno izvajanje predelitve.

REACH je najboljši okvir za obravnavo nanomaterialov

Na splošno je Komisija prepričana, da je uredba REACH najboljši možni okvir za obvladovanje tveganja nanomaterialov, ko se pojavijo kot snovi ali zmesi, vendar so za nanomateriale znotraj tega okvira potrebne bolj specifične zahteve. Komisija namerava spremeniti nekatere priloge uredbe REACH in spodbuja Evropsko agencijo za kemikalije, naj nadaljuje s pripravo smernic za registracije po letu 2013.

Naslednji koraki

Za izboljšanje dostopnosti informacij o nanomaterialih bo Komisija vzpostavila spletno platformo z napotili na vse ustrezne vire informacij, vključno z registri na nacionalni ali sektorski ravni, če ti obstajajo. Poleg tega bo pripravila oceno učinka, da bi opredelila in razvila najprimernejša sredstva za izboljšanje preglednosti in zagotovitev regulativnega nadzora, vključno s poglobljeno analizo potreb po zbiranju podatkov v ta namen. V to analizo bodo vključeni tisti nanomateriali, ki trenutno ne spadajo v področje uporabe obstoječih predpisov glede prijave, registracije in avtorizacije.

Ozadje

Nanomateriali imajo zaradi majhnosti delcev pogosto posebne lastnosti. Na svetovni ravni je skupna letna količina nanomaterialov na trgu ocenjena na približno 11 milijonov ton, njena tržna vrednost pa je približno 20 milijard evrov. V Evropi je na področju nanotehnologije po ocenah neposredno zaposlenih med 300 000 in 400 000 ljudi. Še vedno prevladujejo materiali, ki se uporabljajo že desetletja, kot so industrijske saje (predvsem v pnevmatikah) in sintetični amorfni silicijev dioksid (za različne aplikacije, med drugim v pnevmatikah kot polimerno polnilo, pa tudi v zobni pasti ali kot sredstvo proti strjevanju v živilih v prahu).

V zadnjih letih se razvijajo številne nove aplikacije, ki temeljijo na nanomaterialih. Med njimi je več potrošniških izdelkov, kot so UV-filtri v sončnih kremah in tekstilni izdelki, ki nevtralizirajo neprijeten vonj. Obstajajo pa tudi številne medicinske in tehnične aplikacije, npr. zdravljenje tumorjev, litij-ionski akumulatorji, ki lahko poganjajo električne avtomobile, in sončni kolektorji. Te aplikacije lahko omogočijo velik tehnološki napredek, zato so nanomateriali opredeljeni kot ena od ključnih omogočitvenih tehnologij. Svetovna vrednost proizvodov, izdelanih na podlagi nanotehnologije, se bo po napovedih povečala z 200 milijard evrov leta 2009 na 2 bilijona evrov do leta 2015.

Prednosti nanomaterialov so raznovrstne: od reševanja življenj v medicini, omogočanja inovacij do izboljševanja vsakodnevnih potrošniških izdelkov. Prav tako se nanomateriali med seboj razlikujejo po nevarnih lastnostih in izpostavljenosti delavcev, potrošnikov in okolja. Nekateri nanomateriali so povsem nenevarni, drugi pa so povezani z morebitnimi tveganji, ki bi jih bilo treba odpraviti. Evropska unija ima potrebne instrumente za usmerjeno obravnavo takih tveganj.

Več informacij

Sporočilo o drugem pregledu zakonodaje o nanomaterialih in delovni document služb Komisije:

http://ec.europa.eu/nanotechnology/index_en.html

Več informacij o pregeldu nanomaterialov

MEMO/12/732

Kontakti:

Carlo Corazza (+32 22951752)

Sara Tironi (+32 22990403)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website