Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 28. septembra 2012

Zaposlovanje: četrtletni pregled kaže na vztrajne razlike med državami članicami na področju zaposlovanja in socialnih zadev

Bruselj, 28. septembra 2012 – Razmere v EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev so tudi v drugem četrtletju 2012 ostale zelo resne. Brezposelnost se je na splošno povečala, vendar z znatnimi razlikami med državami članicami, finančni položaj gospodinjstev se je poslabšal, revščina otrok pa povečala. EU je od konca leta 2011 v recesiji ali na njenem robu, splošno zaupanje v gospodarstvo pa je najnižje v zadnjih treh letih. V takih razmerah ostajajo možnosti za zaposlitev v primerjavi z leti pred krizo omejene. V prvem četrtletju 2012 so zaposleni s polnim delovnim časom največ ur delali v Grčiji in Avstriji, najmanj pa na Finskem, v Italiji in na Irskem. To so glavne ugotovitve najnovejšega četrtletnega pregleda razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev.

„Razmere na področju zaposlovanja in socialnih zadev se med državami članicami razlikujejo bolj kot kdaj koli prej. Zato bi morale države nujno upoštevati julijska priporočila za posamezne države 2012 ter izvesti ukrepe, ki jih je Komisija predstavila v svežnju o zaposlovanju,“ je dejal evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor. In dodal: „Stalno zmanjševanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev in vse večja revščina otrok kažeta na obstoj ,resnične socialne krize`, o kateri je na konferenci o delovnih mestih za Evropo govoril predsednik Komisije Barroso, in na potrebo po okrepitvi socialnih naložb v vsej Evropi. Komisija bo to obravnavala v naslednjem svežnju o socialnih naložbah.“

Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da brezposelnost še raste in je dosegla najvišjo stopnjo doslej, tj. 25,3 milijona brezposelnih, kar je za 2,6 milijona (+11,6 %) več kot marca 2011. Stopnja brezposelnosti na ravni EU je bila 10,4-odstotna; v 17 državah članicah se je povečala, ponovno pa se je povečal tudi razkorak med gospodarsko uspešnejšimi državami EU na eni strani in „obrobnimi“ državami na drugi. Trenutno je med najnižjimi (Avstrija s 4,5 %) in najvišjimi (Španija s 25,1 %) stopnjami brezposelnosti v EU rekordnih 20,6 odstotne točke razlike. Od lani se je število dolgotrajno brezposelnih povečalo v 15 državah članicah in znaša 10,7 milijona oseb. Dolgotrajno brezposelni zdaj predstavljajo 4,5 % aktivnega prebivalstva (+0,4 odstotne točke v enem letu).

Mračna prihodnost za mlade

Brezposelnost mladih je dosegla vrtoglavo raven (julija v EU 22,5 %), vendar se v drugem četrtletju ni dodatno povečevala. V dvanajstih državah članicah je brezposelnost mladih presegla 25 %, samo v treh, tj. v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, pa ostaja pod 10 %.

Mračni obeti za mlade odražajo vse večje tveganje za dolgotrajno brezposelnost in trajno neaktivnost, na kar kaže povečanje števila mladih, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Komisija se dejavno posveča brezposelnosti mladih in bo še letos sprejela dve pobudi: predlog o jamstvih za mlade, ki naj bi mladim zagotovila, da najpozneje v štirih mesecih po prenehanju šolanja najdejo delo ali se vključijo v program izobraževanja ali usposabljanja, ter predlog okvira za kakovost pripravništev.

Zadnji razpoložljivi podatki za leto 2011 so dodatno osvetlili širšo sliko trga dela. Poleg brezposelnih je bilo v EU še okoli 8,6 milijona „podzaposlenih“ delavcev s polovičnim delavnim časom, večinoma žensk, 10,9 milijona oseb pa je bilo v sivem območju med neaktivnostjo in brezposelnostjo (na primer tisti, ki so prenehali iskati zaposlitev).

Vse nižji dohodki gospodinjstev

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je med letoma 2009 in 2011 zmanjšal v dveh tretjinah držav EU, od tega najbolj v Grčiji (15,7 %), na Irskem (9 %) ter v Litvi, Španiji, na Cipru in Madžarskem (povsod za več kot 4 %). Popolnoma drugačne so bile razmere v skandinavskih državah ter v Nemčiji, Belgiji, Slovaška in Franciji, kjer so sistemi socialnega varstva in odpornejši trgi dela omogočili, da so se skupni dohodki med krizo še naprej povečevali. Kljub temu je tudi v teh državah kriza prizadela velik del prebivalstva in povečala revščino. Zato ne preseneča dejstvo, da delež prebivalstva EU, ki se spopada s finančnimi težavami, ostaja na zgodovinsko najvišji ravni. Državljani tistih držav, v katerih so se dohodki najbolj zmanjšali, običajno tudi bolj negativno dojemajo lasten socialni položaj, kot kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometer 2012 o socialnem vzdušju.

Revščina otrok

Revščina otrok postaja zaradi nezadostnih osebnih dohodkov staršev in neustrezne podpore gospodinjstvom z otroki težava vse večjega števila gospodinjstev. Delež otrok, ki jim grozi revščina (po socialnih transferjih), se giblje od okoli 10 % (na Danskem in Finskem) do več kot 20 % (v Španiji, Grčiji, Bolgariji, na Portugalskem, v Italiji, Romuniji, Latviji, na Poljskem, v Litvi in Luksemburgu). Obseg in učinkovitost otroških dodatkov se po EU precej razlikujeta. Cenovno dostopno varstvo otrok je pomemben dejavnik, ki staršem, zlasti materam, omogoča, da delajo.

Razlike v gospodarski rasti

Med največjimi državami članicami se je gospodarska rast še naprej povečevala v Nemčiji, Franciji in na Poljskem, medtem ko se je v Italiji in Združenem kraljestvu še dodatno skrčila. V drugem četrtletju 2012 sta Španija in Portugalska zabeležili strm upad gospodarske dejavnosti in zaposlovanja.

Več informacij:

MEMO/12/720

Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev:

http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=8885&langId=en

Spletišče o zaposlovanju in socialni analizi

Spletišče komisarja Lászla Andorja: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/andor/

László Andor na Twitterju: http://twitter.com/#!/LaszloAndorEU

Brezplačni elektronski bilten: http://ec.europa.eu/social/e-newsletter

Kontakti:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Nadège Defrère (+32 22964544)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site