Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 26 september 2012

Promet: nova obzorja za letalstvo v EU

Svetovno letalstvo doživlja dramatične spremembe, Evropo pa je recesija v primerjavi z nekaterimi drugimi regijami še veliko bolj prizadela. Evropska komisija je danes predstavila ambiciozen sveženj predlogov za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti letalske industrije v EU s pomočjo odpiranja pogajanj s ključnimi partnerji, s čimer bi se ponudile nove poslovne priložnosti na hitro rastočih trgih, ter s pomočjo razvijanja novih orodij v boju proti nelojalni konkurenci in ustvarjanjem ustreznih regulatornih pogojev za spodbujanje naložb.

Letalstvo pomembno prispeva k evropskemu gospodarstvu v smislu delovnih mest, trgovanja ter povezovanja milijonov podjetij in ljudi s preostalim svetom. Vendar je konkurenčni položaj letalske industrije EU, zlasti njenih mednarodnih letalskih prevoznikov, resno ogrožen. Najhitreje rastoči trgi se zdaj nahajajo izven Evrope. Evropski letalski sektor, in sicer ne samo letalski prevozniki, temveč celotna letalska industrija, letališča, ponudniki storitev upravljanja zračnega prometa in druge storitvene dejavnosti, beleži nizko rast v EU ter se sooča z močno konkurenco na mednarodnem prizorišču.

Podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, ki je tudi evropski komisar, pristojen za promet, je dejal: „Strateško je zelo pomembno, da Evropa obdrži vodilni položaj v svetu med letalskimi industrijami v središču omrežja, ki povezuje EU s preostalim svetom. V zadnjem desetletju smo v gospodarskem smislu ustvarili veliko dobička zaradi novih poslovnih priložnosti, ki so nam jih prinesli odnosi z državami izven EU. Vendar trenutni sistem ni več učinkovit. Nujno potrebujemo konkretne spremembe. Evropa se sooča z dramatičnimi spremembami v svetovnem letalstvu, zato se mora nanje odzvati in prilagoditi, če ne želi zaostajati.“

Evropska komisija zlasti predlaga premike naprej na treh področjih:

  • Novi sporazumi z našimi sosedi in mednarodnimi partnerji

Da bi letalski industriji EU ponudila boljši dostop do poslovnih priložnosti na novih trgih, Evropska komisija predlaga naslednje:

  • sklepanje sporazumov o zračnem prometu na ravni EU s ključnimi in vse pomembnejšimi letalskimi partnerji, kot so na primer Kitajska, Rusija, zalivske države, Japonska, Indija ter države ASEAN* v jugovzhodni Aziji;

  • sklenitev letalskih sporazumov do leta 2015 na ravni EU s sosedskimi državami, kot so Ukrajina, Azerbajdžan, Tunizija, Turčija in Egipt. Da bi ta postopek napredoval hitreje, bi države članice Komisiji morale podeliti splošni pogajalski mandat za dogovarjanja s preostalimi sosedskimi državami.

Skupne gospodarske koristi vseh navedenih sporazumov bodo po ocenah sodeč znašale 12 milijard evrov letno. Komisija namerava državam članicam v začetku leta 2013 predložiti seznam prednostnih nalog za pogajalske mandate v imenu EU v zvezi z navedenimi sporazumi.

Poleg tega bi bilo s ključnimi partnerji in drugimi državami treba podpisati industrijske in tehnološke sporazume za področja, kot sta na primer upravljanje zračnega prometa, kar bi vključevalo tudi sodelovanje s programom EU SESAR, in varnost, vključno s certifikacijo letalskih proizvodov.

  • Pravična konkurenca

EU meni, da so odprti trgi najboljša podlaga za razvoj mednarodnih odnosov na področju letalstva, in pozdravlja konkurenčnost. To je temeljni nauk zgodbe o uspehu notranjega letalskega trga EU. Vendar mora biti konkurenca odprta in pravična.

Da bi zaščitila pravično konkurenco, Komisija predlaga razvoj novih in učinkovitejših instrumentov EU na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, ki bodo zaščitili evropske interese pred nepravičnimi praksami. Veljavna uredba EU (Uredba 868/2004) na tem področju se je izkazala za neizvedljivo, zato je treba uvesti nov instrument, ki bo bolje prilagojen realnemu stanju današnjega svetovnega letalskega sektorja.

Kot dodaten varnostni ukrep namerava Komisija razviti, po možnosti na EU ravni, standardne „klavzule o pravični konkurenci“, o katerih se je treba dogovoriti in jih vključiti v obstoječe dvostranske sporazume o zračnem prevozu med državami članicami EU in državami nečlanicami.

  • Naložbe

Odprava zastarelih omejitev glede lastništva in nadzora

Trenutne omejitve glede lastništva in nadzora, ki jih uporablja večina držav, prevoznikom onemogočajo dostop do pomembnih virov novega kapitala. Zdaj je čas za obsežnejšo obravnavo te ovire in sprejetje dodatnih ukrepov, predvidenih v sporazumu o zračnem prometu med EU in ZDA, da se liberalizira lastništvo letalskih prevoznikov in nadzor nad njimi ter se tako letalskim prevoznikom omogoči, da se med seboj združujejo in privabijo potrebne naložbe. Za to bi si bilo treba prizadevati tudi na ravni ICAO, med drugim tudi na konferenci ICAO o zračnem prometu marca 2013.

Nadaljnji koraki

Komisija namerava po posvetovanju z državami članicami, ki bo potekalo decembra letos na Svetu za promet, nadaljevati s temi predlogi ter med drugim v začetku leta 2013 pripraviti seznam prednostnih nalog pogajalskih mandatov v imenu EU.

Za več informacij glej: MEMO/12/714

Za zunanje odnose na področju letalstva glej: http://ec.europa.eu/transport/air/international_aviation/external_aviation_policy/why_policy_en.htm

Ključna dejstva in številke

  • Letalstvo je pomembno. Vzdržuje namreč 5,1 milijona delovnih mest in v evropski BDP prispeva 365 milijard evrov oziroma 2,4 %1. Bistveno prispeva h gospodarski rasti, zaposlovanju, turizmu, stikom med ljudmi ter regionalni in družbeni povezanosti znotraj Unije. Dobre povezave so ključni element za zagotavljanje konkurenčnosti.

  • Evropske letalske prevoznike je recesija še posebej prizadela. Po ocenah IATA bodo neto dobički evropskih komercialnih letalskih prevoznikov z 0,5 milijarde ameriških dolarjev, zabeležene leta 2011, v letu 2012 padli na neto izgubo 1,1 milijarde dolarjev.

  • Evropska letalska industrija je kot celota še vedno vodilna v svetu. Pod svojim okriljem ima namreč letalske proizvajalce, letalske prevoznike in letališka vozlišča, ki so vodilni v svetu, enako velja tudi za njene raziskovalne dejavnosti na področju upravljanja zračnega prometa in tehnologije (vključno s programom SESAR). Vendar je ta vodilni položaj ogrožen zaradi številnih novih izzivov, močne mednarodne konkurence in novih udeležencev na trgu.

  • Kljub trenutni gospodarski krizi naj bi se svetovni zračni promet dolgoročno do leta 2030 povečeval za približno 5 % na leto2, kar skupno pomeni več kot 150-odstotno rast.

  • Svetovno letalstvo doživlja dramatične spremembe. Povpraševanje po letalskih prevozih je povezano predvsem z gospodarsko rastjo in blaginjo. Ob pričakovani povprečni rasti BDP v Evropi, ki naj bi med leti 2011 in 2030 znašala 1,9 %3, v primerjavi s pričakovano stopnjo rasti na primer v Indiji oziroma na Kitajskem, kjer naj bi znašala 7,5 % oziroma 7,2 %, se bo rast v sektorju letalstva temu primerno premaknila na območja zunaj EU, glavni središči mednarodnih prometnih povezav pa naj bi postali Azija in Bližnji vzhod.

  • Polovica novega prometa na svetovni ravni v naslednjih 20 letih bo usmerjena v, prihajala iz ali potekala znotraj azijsko-pacifiške regije, s čimer bo slednja do leta 2030 z 38-odstotnim tržnim deležem odvzela primat ZDA kot vodilni sili v svetovnem prometu.

  • Zaradi podpovprečne rasti se bo tržni delež letalskih prevoznikov iz EU v primerjavi z letalskimi prevozniki iz drugih držav v večini regij zmanjševal. Leta 2003 so letalski prevozniki iz EU obvladovali 29-odstotni tržni delež vseh medregionalnih zmogljivosti na svetu. Do leta 2025 naj bi se ta delež zmanjšal na 20 %. Če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi, bodo imeli ob takšnem trendu evropski letalski prevozniki manj možnosti za ustvarjanje rasti evropskega gospodarstva.

  • Obenem letalski prevozniki iz držav zunaj EU krepijo svoj položaj na svetovnem trgu. Na regionalni ravni naj bi na primer količina prometa najhitreje naraščala na Bližnjem vzhodu, saj naj bi do leta 2030 tamkajšnji letalski prevozniki predstavljali 11 % svetovnega prometa, medtem ko je ta številka v letu 2010 znašala 7 %.

Kontaktni osebi:

Helen Kearns (+32 2 298 76 38)

Dale Kidd (+32 2 295 74 61)

1 :

„Aviation: Benefits Beyond Borders (Letalstvo: Čezmejne koristi)“, poročilo družbe Oxford Economics, pripravljeno za ATAG, marec 2012.

2 :

Airbus „Delivering for the Future: Global Market Forecast 2011-2030" (Uspešnost za prihodnost: Napoved za svetovni trg 2011–2030).

3 :

Bombardier/Global Insight.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site