Navigation path

Left navigation

Additional tools

Digitalna agenda: nova strategija za spodbujanje evropskih podjetij in upravne produktivnosti prek računalništva v oblaku

European Commission - IP/12/1025   27/09/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 27. septembra 2012

Digitalna agenda: nova strategija za spodbujanje evropskih podjetij in upravne produktivnosti prek računalništva v oblaku

V novi strategiji Evropske komisije za „sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“ so opisani ukrepi, s katerimi naj bi do leta 2020 dosegli neto koristi v obliki 2,5 milijona novih evropskih delovnih mest in letnega povečanja BDP EU v višini 160 milijard EUR (za okoli 1 %).

Namen strategije je pospešiti in povečati uporabo računalništva v oblaku v vsem gospodarstvu.

„Računalništvo v oblaku“ pomeni shranjevanje podatkov (kot so besedila, slike in posnetki) in programske opreme v oddaljenih računalnikih, do katerih uporabniki dostopajo prek interneta z napravo, ki jo sami izberejo. To je hitrejše in cenejše, omogoča večjo prilagodljivost in je lahko varnejše kot rešitve informacijske tehnologije, nameščene na licu mesta. Mnogo priljubljenih storitev, kot so Facebook, Spotify in spletne storitve elektronske pošte, uporablja tehnologijo računalništva v oblaku, resnične gospodarske koristi pa prinaša razširjena uporaba rešitev, ki jih omogoča računalništvo v oblaku, v podjetjih in javnem sektorju.

Ključni ukrepi strategije so:

  • zmanjšanje nepreglednih tehničnih standardov, da bi uporabnikom računalništva v oblaku omogočili interoperabilnost, prenosljivost in reverzibilnost podatkov; obvezne standarde je treba opredeliti do leta 2013;

  • podpora programom EU za certificiranje ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki so vredni zaupanja;

  • oblikovanje modela „varnih in poštenih“ pogodbenih pogojev za sklenitev pogodb na področju storitev računalništva v oblaku, vključno s pogodbami o ravni storitve;

  • vzpostavitev evropskega partnerstva z državami članicami in industrijo na področju storitev računalništva v oblaku, da bi izkoristili kupno moč javnega sektorja (20 % vse porabe na področju informacijske tehnologije) ter oblikovali evropski trg storitev računalništva v oblaku, okrepili možnosti za rast evropskih ponudnikov storitev računalništva v oblaku, da bi ti lahko dosegli konkurenčno velikost, in zagotovili cenejšo in boljšo e‑upravo.

Podpredsednica Neelie Kroes je povedala: „Računalništvo v oblaku spreminja pravila igre v našem gospodarstvu. Brez ukrepanja na ravni EU bomo obtičali v togih nacionalnih sistemih in zapravili priložnost za pridobitev milijardnih gospodarskih koristi. Doseči moramo kritično maso in vzpostaviti enotna pravila, ki bi veljala za celotno EU. Prednostno moramo obravnavati tveganja, ki bi jih lahko prinašalo računalništvo v oblaku.“

Podpredsednica Viviane Reding je dejala: „Evropa mora razmišljati širokopotezno. Strategija za računalništvo v oblaku bo okrepila zaupanje v inovativne računalniške storitve in spodbudila konkurenčen digitalni enotni trg, ki bo Evropejcem zagotovil občutek varnosti. To pomeni hitro sprejetje novega okvira za varstvo podatkov, ki ga je Komisija predlagala na začetku tega leta, ter oblikovanje varnih in pravičnih pogodbenih pogojev.“

Ozadje

Danes predstavljena strategija je v skladu s predlogom Komisije iz leta 2012 za posodobitev pravil o varstvu podatkov. Sledila ji bo evropska strategija za kibernetsko varnost, ki bo predložena v naslednjih mesecih. Oblikovanje evropskih pravil za računalništvo v oblaku je prvi pogoj za celosten digitalni prostor, ki bo zagotovil pravi digitalni enotni trg. Ti ukrepi skupaj pomenijo celovito prizadevanje za zagotovitev dinamičnega in zaupanja vrednega internetnega okolja v Evropi.

Prednosti računalništva v oblaku izhajajo iz ekonomij obsega. 80 % organizacij, ki so ga uvedle, prihrani najmanj 10–20 % stroškov. Pričakuje se tudi, da bi se znatno povečala produktivnost, če bi dosegli široko uporabo računalništva v oblaku v vseh gospodarskih sektorjih.

Ker ni skupnih standardov in jasnih pogodb, se zdaj mnogo morebitnih uporabnikov ne odloča za rešitve, ki jih omogoča računalništvo v oblaku. Ne vedo, katere standarde bi morali upoštevati in katere certifikate bi morali pridobiti, da bi izpolnili zahteve in pravne obveznosti, na primer zagotovili, da so njihovi podatki in podatki njihovih strank varni ali da so aplikacije interoperabilne. Ponudniki in uporabniki računalništva v oblaku potrebujejo tudi jasnejša pravila glede zagotavljanja storitev računalništva v oblaku, na primer v zvezi z vprašanjem, kje se rešujejo pravni spori ali kako zagotoviti, da bo podatke in programsko opremo enostavno prenašati med različnimi ponudniki.

Uporabne povezave

Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi – Kakšen pomen ima zame? (MEMO/12/713)

Sporočilo Evropske komisije o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi (European Commission Communication on Unleashing the Potential of Cloud Computing in Europe)

Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi – spremni delovni dokument služb Komisije (Unleashing the Potential of Cloud Computing in Europe– Accompanying Staff Working Document)

Študija IDC z naslovom „Kvantitativne ocene povpraševanja po računalništvu v Evropi in možne ovire za njegovo uporabo“ (Quantitative Estimates of the Demand for Cloud Computing in Europe and the Likely Barriers to Take-up)

Izrazite svoje mnenje

Hash Tag: #cloudstrategy

Spletna stran Neelie Kroes

Spremljajte Neelie Kroes na Twitterju

Obrazložitev politike

Kontakta:

Ryan Heath (+32 22961716), Twitter: @ECspokesRyan

Linda Cain (+32 22999019)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website