Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 27. septembra 2012

Noč raziskovalcev: vesoljski in zemeljski eksperimenti v 350 mestih

Ali ste vedeli, da lahko Halleyjev komet, na katerega lahko v naravi čakate 75 let, sami naredite v samo nekaj minutah? Zmešajte en dan star suhi led, vodo, blato ter nekaj drugih sestavin – in imate svoj lastni komet. Ali ni to vesoljsko? Izdelovanje kometov z vesoljskimi znanstveniki v Londonu, ustvarjanje oblakov z meteorologi v Bolzanu v Italiji, raziskovanje vulkana San Antonio z geologi na Kanarskih otokih – to je le nekaj najzanimivejših dejavnosti sedme noči raziskovalcev, ki bo jutri zvečer (28. septembra) potekala na prizoriščih po vsej Evropi.

Sodelovalo bo okrog 350 mest, od Akureyrija na Islandiji do Nikozije na Cipru, cilj dogodka pa je zabavno odkrivanje znanosti in povečanje zanimanja za raziskovalne poklice. Obiskovalci bodo lahko sodelovali pri v eksperimentih, interaktivnih znanstvenih predstavah, obiskali raziskovalne laboratorije, ki običajno niso odprti za javnost, in tam preskusili zapleteno opremo.

„To je priložnost, da vsakdo za eno noč postane znanstvenik,“ je dejala Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade. „Poleg tega, da je noč raziskovalcev poučna in zabavna, je tudi odličen način za povečanje zanimanja mladih za raziskovalne poklice.“

„Mladi, ki se danes v razredu naučijo izdelovati nevidno črnilo, bodo morda jutri kot znanstveniki reševali naše najbolj pereče družbene in gospodarske probleme,“ je še dodala komisarka.

V noči raziskovalcev znanstveniki z vseh področij zavzamejo javne prostore – nakupovalna središča, trge, zgodovinske spomenike, parke ter muzeje – in ljudem vseh starosti predstavijo, kako njihovo delo vpliva na vsakdanje življenje.

V 32 državah članicah EU in sosednjih državah (glej seznam v nadaljevanju) bo potekalo na stotine dogodkov. Nekateri najzanimivejši so predstavljeni v prilogi, dogodke blizu vas pa najdete na tej povezavi.

Ozadje

Kaj je noč raziskovalcev?

Noč raziskovalcev poteka po vsej Evropi vsako leto četrti petek v septembru. Dogodki se odvijajo v 24 državah članicah EU, pa tudi v Bosni in Hercegovini, na Ferskih otokih, v Makedoniji, na Islandiji, v Izraelu, Črni gori, Srbiji in Turčiji. Izmed držav članic EU letos ne sodelujejo Avstrija, Danska in Luksemburg.

Dogodek je iz leta vse bolj razširjen: leta 2006 je sodelovalo 92 mest, letos pa že 350. Leta 2011 ga je obiskalo skoraj 800 000 ljudi, letos pa naj bi bila ta številka še večja.

Zakaj EU vlaga v ta dogodek?

Noč raziskovalcev je del dejavnosti Marie Curie, s katerimi EU financira mednarodne raziskovalne kariere znanstvenikov v Evropi.Na dogodkih se znanstveniki neposredno srečajo z obiskovalci in jim razložijo pomembno vlogo, ki jo ima znanost v družbi. Navduševanje mladih za raziskovalne poklice je ključno za prihodnjo rast Evrope, ki je vedno bolj odvisna od inovativnih proizvodov, storitev in poslovnih modelov. EU financira dobro polovico vseh stroškov noči raziskovalcev, kar je letos 4 milijone od skoraj 7,5 milijonov evrov. Dejavnost na dogodkih in organizatorji so bili izbrani s konkurenčnim postopkom po razpisu za zbiranje predlogov.

Skupaj je za dejavnosti Marie Curie v proračunu EU namenjenih 4,7 milijarde evrov. S temi sredstvi skoraj v celoti upravlja Izvajalska agencija za raziskave v okviru 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (FP7), osrednjega svežnja financiranja raziskav za obdobje 2007–2013, ki skupaj znaša 50 milijard evrov.

Dejavnosti Marie Curie so del Obzorja 2020, predlaganega novega programa EU za raziskave in inovacije. Program bo potekal od 2014 do 2020 in je s predlaganim proračunom 80 milijard evrov del prizadevanja za ustvarjanje nove rasti in delovnih mest v Evropi.

Več informacij

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje

Spletišče komisarke Androulle Vassiliou

Komisarka Androulla Vassiliou na Twitterju @VassiliouEU

http://ec.europa.eu/researchersnight/Noč raziskovalcev 2012

Dejavnosti Marie Curie in FP7

Unija inovacij in strategija Evropa 2020

Izvajalska agencija za raziskave

Najzanimivejši dogodki

London (Združeno kraljestvo)

Natural History Museum bo gostil delavnico o izdelovanju kometov. Formula za nastanek kometov v sončnem sistemu se bo uporabila za sestavine, ki jih najdemo na Zemlji, kot sta voda in blato. Obiskovalci si bodo lahko tudi umazali roke in s pomočjo antropologov z ogljem poustvarjali jamsko umetnost. V univerzitetnem naselju Whitechapel Univerze v Londonu (Queen Mary) bo postavljena velikanska skulptura iz tisočih mlečnih zob, ki so jih darovali prebivalci.

Bolzano (Italija)

Pustolovci bodo na Evropski akademiji v Bolzanu lahko preskusili metode za preživetje v ekstremnih razmerah hladne sobe in simuliranem snežnem viharju. Dobili bodo povratne informacije o tem, kako se je na takšne razmere odzvalo njihovo telo. Vremenski navdušenci pa bodo na meteorološkem uradu lahko iz vode, zraka in pritiska ustvarjali oblake.

Fuencaliente (Kanarski otoki, Španija)

Avanturisti bodo skupaj z znanstveniki in profesionalnimi vodiči raziskovali vulkan San Antonio in njegovo edinstveno floro, kamnite formacije in barvne strukture iz lave. Vinogradniki in geologi pa bodo pokazali, kako vulkan izboljša kakovost regionalnih vin.

Krakov (Poljska)

Znanstvene predstave se bodo odvijale na 17 prizoriščih. Med drugim bo prikazano, kako tehnologije animacije, ki se uporabljajo za videoigre, lahko pomagajo pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni. Inštitut za jedrsko fiziko bo predstavil pospeševalce delcev, ki se uporabljajo za zdravljenje očesnega raka ali odkrivanje sestave neznanih snovi, kar lahko pomaga pri novih odkritjih na področju ohranjanja umetniških del, medicine in geologije.

Angers, Besançon, Toulouse (Francija)

Ljubitelji potovanja skozi čas bodo na podlagi raziskav in inovacij ustvarili družbo prihodnosti. Obiskovalci in znanstveniki si bodo na podlagi morebitnih novosti v izobraževanju, prometu, okolju, energiji in drugih vidikih družbe zamislili Angers leta 2025, Besançon leta 2084 in Toulouse v drugi polovici stoletja.

Nikozija (Ciper)

Pri igri „Dr. Turing, ali stroji mislijo?“ bodo sodelujoči skušali razlikovati človeške in računalniške glasove. Igra temelji na Turingovem testu iz petdesetih let 20. stoletja, s katerim so ocenili, ali se računalnik lahko obnaša inteligentno in odziva na podoben način, kot bi se človek.

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site