Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Povečanje stopenj sofinanciranja iz skladov EU za pospešeno oživitev evropskega gospodarstva

Bruselj, 1. avgusta 2011 – Danes je Evropska komisija sprejela predlog ukrepov, ki bodo znatno prispevali k oživitvi nekaterih najbolj prizadetih gospodarstev v EU.

Predlog zadeva šest držav, ki bodo za projekte, ki jih trenutno sofinancirajo z Evropsko unijo, lahko prispevale manj. Komisija bo Grčiji, Irski, Portugalski, Romuniji, Latviji in Madžarski omogočila dodatno sofinanciranje EU, ki je ključno za projekte spodbujanja rasti in povečanja konkurenčnosti v teh državah članicah. Tako jim zdaj, ko so njihovi domači proračuni pod znatnim pritiskom, ne bo treba več uporabiti toliko nacionalnih sredstev, lahko pa se bodo izvedli programi, ki se zaradi pomanjkanja nacionalnih sredstev še niso začeli izvajati, in spodbudili priliv novih sredstev v gospodarstvo.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je dejal: „Ti predlogi so izjemen odgovor na izjemne okoliščine. Komisija z zagotavljanjem teh sredstev skupaj s programi finančne pomoči potrjuje svojo zavezanost k spodbujanju blaginje in konkurenčnosti v državah, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela, ter tako prispeva k nekakšnemu ,Marshallovemu načrtu̒‘ za oživitev gospodarstva. Ta sklep bo spodbudil priliv potrebnih sredstev v nacionalna gospodarstva, obenem pa zmanjšal pritisk na nacionalne proračune, iz katerih se financirajo projekti. Zdaj pozivam Evropski parlament in Svet, da čim prej sprejmeta ta sklep in tako omogočita zagotovitev sredstev do začetka naslednjega leta.“

Ukrep ne predstavlja novega ali dodatnega financiranja, omogoča pa hitrejšo povrnitev sredstev, ki so že dodeljena v okviru kohezijske in ribiške politike ter politike razvoja podeželja EU. Prispevek EU se bo, če ga bo zahtevala zadevna država članica, lahko povečal na največ 95 %. Hkrati se morajo najprej izvesti projekti, namenjeni spodbujanju rasti in zaposlovanja, kot so na primer preusposabljanje delavcev, ustanovitev podjetniških grozdov ali vlaganje v prometno infrastrukturo. Tako se lahko povečata stopnja izvedbe in črpanja, dodatna sredstva pa se lahko hitreje prilijejo v gospodarstvo.

Ukrep zadeva države članice, ki jih je kriza najbolj prizadela in so prejele finančno pomoč v okviru programa iz mehanizma plačilne bilance za države, ki niso članice evroobmočja (Romunija, Latvija in Madžarska), ali evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo za države evroobmočja (Grčija, Irska in Portugalska).

Komisija bo zahtevala, da Svet in Evropski parlament predlog sprejmeta v pospešenem zakonodajnem postopku do konca leta 2011, kar bo omogočilo čim prejšnje izvajanje ključnih projektov.

Gre za izjemen začasni ukrep, ki bo zaključen takoj, ko države članice ne bodo več prejemale pomoči v okviru programov finančne pomoči.

Komisija pri spodbujanju črpanja sredstev sodeluje z zadevnimi državami članicami, da se odstranijo ozka grla, okrepi njihova upravna zmogljivost ter pospešita izvajanje in dejansko trošenje. Komisija je v posebnem primeru Grčije ustanovila delovno skupino, ki ji bo pomagala pri izvajanju ukrepov, predvidenih v programu gospodarskega prilagajanja, ter zagotovila hitrejše črpanje sredstev EU.

Ozadje

Komisija predlaga, da Evropski parlament in Svet prilagodita trenutni sistem sofinanciranja EU na področju kohezijske in ribiške politike ter politike razvoja podeželja za Grčijo, Irsko, Portugalsko, Romunijo, Latvijo in Madžarsko. Vsaka država članica bi morala vložiti vlogo, če bi iz novega sistema želela prejeti več sredstev. Predvideni najvišji zneski, izraženi v milijonih evrov, so prikazani v preglednici.

Država članica

Skupaj

Za vseh 6 držav članic

2 884

Posamezne države članice

Grčija

879

Madžarska

308

Irska

98

Latvija

255

Portugalska

629

Romunija

714

Katere sklade zadeva ukrep in kakšni so njihovi cilji?

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

Namen Evropskega sklada za regionalni razvoj je okrepitev gospodarske in socialne kohezije v Evropski uniji. Zadeva regionalna neravnovesja in podpira programe za regionalni razvoj, gospodarske spremembe, večjo konkurenčnost in ozemeljsko sodelovanje v celotni EU. Namen sklada je izboljšati infrastrukturo, povečati konkurenčnost in spodbujati raziskave ter inovacije in trajnostni regionalni razvoj. Sklad vlaga v projekte, usmerjene npr. v gospodarstvo, ki temelji na inovacijah in znanju, okolje in preprečevanje tveganj, energetsko učinkovitost in povezovanje prometa ter telekomunikacij.

Kohezijski sklad

Kohezijski sklad se osredotoča na prometno in okoljsko infrastrukturo ter energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo v tistih državah članicah, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) je manjši od 90-odstotnega povprečja EU. Namenjen je zmanjšanju gospodarskega in socialnega primanjkljaja v teh državah ter stabilizaciji njihovega gospodarstva. Sklad vlaga v projekte razvoja vseevropskih prometnih in energetskih omrežij, spodbujanja energetske učinkovitosti in uporabe obnovljive energije ter krepitve javnega prometa.

Evropski socialni sklad (ESS)

Evropski socialni sklad podpira programe, namenjene doseganju višjih stopenj zaposlovanja in socialne kohezije v EU. Državam članicam omogoča, da evropsko delovno silo in podjetja bolje pripravijo na soočanje z novimi globalnimi izzivi. Sklad na primer pomaga delavcem pri pridobivanju novih spretnosti, podjetjem pa pri izvajanju sprememb.

Evropski sklad za ribištvo (ESR)

Namen Evropskega sklada za ribištvo je zagotavljanje finančne pomoči za spodbujanje trajnostnega ravnovesja med viri in ribolovno zmogljivostjo flote EU ter trajnostnega razvoja ribolova v celinskih vodah, okrepitev konkurenčnosti sektorjev ribištva in ribogojništva, varovanje in spodbujanje varovanja okolja na področju ribištva in ribogojništva, ter spodbujanje trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja na območjih, kjer se izvajajo dejavnosti iz sektorjev ribištva in ribogojništva.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

Cilj Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je krepitev politike razvoja podeželja v EU. Sklad prispeva k izboljšanju (1) konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva, (2) okolja in podeželja ter (3) kakovosti življenja in upravljanja gospodarskih dejavnosti na podeželju. Sklad dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ki prispevajo k prednostnim nalogam Skupnosti.

Več informacij:

Mehanizmi finančne pomoči

Mehanizem plačilne bilance za države, ki niso članice evroobmočja

http://ec.europa.eu/economy_finance/eu_borrower/balance_of_payments/index_en.htm

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo za države evroobmočja

http://ec.europa.eu/economy_finance/eu_borrower/efsm/index_en.htm

{0>Contacts :<}0{>Stiki:

Karolina Kottova (+32 2 298 70 19)

Ton Van Lierop (+32 2 296 65 65)<0}


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website