Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Komisija želi močnejše in odgovornejše evropske banke

Bruselj, 20. julij 2011 – Banke so v središči krize, s katero se svetovno gospodarstvo sooča od leta 20081. Kriza nas je marsikaj naučila, zato ne smemo ponavljati napak iz preteklosti. V ta namen je Evropska komisija danes predstavila predloge za spremembo obnašanja 8 000 bank, ki poslujejo v Evropi. Splošni cilj tega predloga je povečati vzdržljivost bančnega sektorja EU in zagotoviti, da bodo banke še naprej financirale gospodarske dejavnosti in rast. Predlogi Komisije vsebujejo tri konkretne cilje:

1. Predlog bo od bank zahteval, da imajo več kapitala in da je ta kakovostnejši, da se bodo lahko same spopadle s pretresi v prihodnosti. Kapital institucij je bil ob začetku krize nezadosten tako po obsegu kot po kakovosti, zaradi česar so nacionalni organi zagotovili večjo podporo kot kadar koli v preteklosti. S predlogom Komisija v Evropo prenaša mednarodne standarde o bančnem kapitalu, dogovorjene na ravni G20 (znane kot sporazum Basel III). Evropa bo imela na tem področju vodilno mesto, saj se bodo pravila uporabljala za več kot 8 000 bank, kar predstavlja 53 % svetovnih sredstev.

2. Komisija želi vzpostaviti tudi nov okvir vodenja in dati nadzornikom nove pristojnosti za natančnejše spremljanje bank in ukrepanje z morebitnimi sankcijami, če odkrijejo tveganja; tako lahko na primer zmanjšajo posojila, če grozi nastanek kreditnega balona.

3. Komisija predlaga, da se vsa zakonodaja s tega področja zbere v enotnem pravilniku za regulacijo bančništva. S tem se bosta okrepila tako transparentnost kot izvajanje. Komisar za notranji trg Michel Barnier je dejal: „Evropske družine in podjetja močno čutijo finančno krizo. Ne smemo dovoliti, da se kriza ponovi in dejanja peščice na finančnem trgu ogrozijo našo blaginjo. Zato smo danes predstavili predloge za okrepitev 8 000 bank, ki poslujejo v Evropi. Bančni sektor bo moral ob tveganjih imeti več kapitala, ki bo boljše kakovosti. Z veseljem potrjujem, da ima Evropa še vedno vodilno vlogo in v svetovnem merilu prva v svojo zakonodajo prenaša zaveze G20. Šele ko bodo ta pravila uveljavljena, lahko rečemo, da smo v celoti razumeli nauk krize.“

Ozadje

Predlog je sestavljen iz dveh delov: direktive, ki ureja dostop do dejavnosti sprejemanja depozitov, in uredbe, ki ureja način izvajanja dejavnosti kreditnih institucij in investicijskih družb. Oba pravna dokumenta sta medsebojno povezana in jih je treba obravnavati skupaj. Predlog spremlja ocena učinka, ki kaže, da bo reforma bistveno zmanjšala možnost sistemske bančne krize.

1. Uredba vsebuje podrobne zahteve glede skrbnega in varnega poslovanja za kreditne institucije in investicijske družbe ter pokriva:

  • kapital: Komisija predlaga povišanje zneska lastnih sredstev bank in povečanje kakovosti teh sredstev. Prav tako usklajuje odbitke od lastnih sredstev, da se določi znesek regulatornega kapitala, ki ga je preudarno priznati za regulativne namene;

  • likvidnost: za izboljšanje kratkoročne odpornosti profila likvidnostnega tveganja finančnih institucij Komisija predlaga uvedbo kazalnika kritja likvidnosti – njegova točna sestava in izmera bosta določeni po obdobju opazovanja in pregleda v letu 2015;

  • stopnja finančnega vzvoda: za omejitev pretiranega nastanka finančnih vzvodov na bilancah stanja kreditnih institucij in investicijskih družb Komisija predlaga tudi, da se za stopnjo finančnega vzvoda opravi nadzorno preverjanje. Posledice stopnje finančnega vzvoda bodo natančno opazovane, preden bodo zahteve 1. januarja 2018 postale zavezujoče;

  • kreditno tveganje nasprotne stranke: v skladu s politiko Komisije glede izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na borzi (over-the-counter – OTC) (IP/10/1125), se s spremembami spodbuja banke h kliringu izvedenih finančnih instrumentov OTC prek centralnih nasprotnih strank;

  • enotni pravilnik: finančna kriza je opozorila na nevarnost različnih nacionalnih pravil. Enotni trg potrebuje enoten pravilnik. Uredba se neposredno uporablja in je ni treba prenašati v nacionalno zakonodajo, zato odpravlja eno področje, na katerem bi lahko prišlo do razlik. Uredba tudi vzpostavlja enotna kapitalska pravila.

2. Nova direktiva pokriva področje veljavne direktive o kapitalskih zahtevah, v skladu s katero morajo države članice določbe v svojo zakonodajo prenesti na način, primeren za njihovo okolje, na primer zahteve o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti bank, pogojev za uveljavljanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter opredelitev pristojnih organov in načela bonitetnega nadzora.

Novi elementi direktive so:

  • izboljšano upravljanje: predlog poostruje zahteve glede ureditve in postopkov poslovnega upravljanja ter uvaja nova pravila, namenjena povečanju učinkovitosti nadzora tveganja s strani uprav, izboljšanju položaja funkcije upravljanja tveganja in zagotavljanju učinkovitega spremljanja obvladovanja tveganja s strani nadzornikov;

  • sankcije: predlog zagotavlja, da lahko vsi nadzorniki v primeru, če institucije kršijo pravila EU, uporabijo sankcije, ki so dejansko odvračalne ter hkrati učinkovite in sorazmerne – na primer upravne kazni v višini do 10 % letnega prometa institucije ali začasne prepovedi za člane uprave institucije;

  • kapitalske rezerve: poleg najmanjših zahtev glede kapitala uvaja še dvoje kapitalskih rezerv: rezervo za ohranjanje kapitala, ki je enaka za vse banke v EU, in proticiklično rezervo kapitala, ki se določi na nacionalni ravni;

  • poostren nadzor: Komisija predlaga poostritev nadzornega sistema, ki bo za vsako nadzorovano institucijo na podlagi ocene tveganja zahteval letno pripravo nadzornega programa, pogostejšo in bolj sistematično uporabo nadzorstvenih pregledov na kraju samem, bolj trdne standarde in temeljitejše ocene nadzornih organov, usmerjene v prihodnost.

Predlog bo tudi v največji možni meri poskušal zmanjšati odvisnost kreditnih institucij od zunanjih bonitetnih ocen, in sicer bo zahteval: a) da odločitve bank o naložbah ne temeljijo samo na ocenah, pač pa tudi na lastni notranji presoji kredita, in b) da banke z velikim številom tveganj v posameznem portfelju za ta portfelj pripravijo notranje ocene in se ne zanašajo na zunanje ocene za izračun svojih kapitalskih zahtev.

Današnji predlog nadomešča direktivi o kapitalskih zahtevah (2006/48/ES in 2006/49/ES) z uredbo in direktivo ter predstavlja še en velik korak v smeri bolj zdravega in varnejšega evropskega finančnega sistema.

Dodatne informacije

Da se povrne stabilnosti bančnega sektorja in zagotovi priliv posojil v realno gospodarstvo, so EU in države članice sprejele širok spekter ukrepov brez primere, pri čemer mora račun na koncu poravnati davkoplačevalec. Zato je Evropska komisija finančnim institucijam odobrila 4,1 bilijona EUR ukrepov državne pomoči, od katerih sta bila 2 bilijona EUR učinkovito uporabljena v letih 2008 in 2009.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/internal_market/bank/regcapital/index_en.htm

MEMO/11/527

Kontakti:

Olivier Bailly (+32 22968117)

Chantal Hughes (+32 22994450)

Catherine Bunyan (+32 22996512)

1 :

Glede na podatke Mednarodnega denarnega sklada znašajo izgube evropskih bank zaradi krize med letoma 2007 in 2010 skoraj 1 bilijon EUR ali 8 % BDP Unije.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website