Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija: ribiška politika prihodnosti

European Commission - IP/11/873   13/07/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – Sporočilo za medije

Evropska komisija: ribiška politika prihodnosti

Bruselj, 13. julija 2011 – Evropska komisija je v predlogih za korenito reformo skupne ribiške politike EU izbrala radikalen pristop k upravljanju ribištva v Evropi. Z izvajanjem načrtov bo v prihodnosti zagotovljeno preživetje tako ribjih staležev kot tudi ribičev, prenehala pa se bosta tudi čezmerni ribolov in izčrpanost staležev rib. Z reformo bo uveden decentraliziran pristop k upravljanju ribištva na podlagi znanstvenih dognanj po posamezni regiji in morskem bazenu, poleg tega bodo uvedeni boljši standardi upravljanja v EU in na mednarodni ravni na podlagi sporazumov o trajnostnem ribištvu.

Maria Damanaki, komisarka za pomorske zadeve in ribištvo, je ob predstavitvi predlogov povedala: „Ukrepati je treba zdaj, da bi pri vseh staležih rib dosegli dobro stanje in jih ohranili za sedanjo in prihodnje generacije. Le pod tem pogojem lahko ribiči nadaljujejo z ribolovom in od njega prejemajo zaslužek, ki jim bo omogočal dostojno življenje.“

Nadaljevala je: „To pomeni, da moramo vsak stalež pametno upravljati: loviti, kolikor smemo, a ohranjati primerno stanje staleža, tako da bo ta produktiven tudi v prihodnosti. To nam bo prineslo večji ulov, dobro stanje okolja in zanesljivo oskrbo z morsko hrano. Pravilna reforma bo ribičem in obalnim skupnostim dolgoročno prinesla koristi. Poleg tega bodo vsi Evropejci imeli večjo izbiro svežih rib, tako ulovljenih na morju kot tudi vzgojenih v ribogojnicah.“

Trajnost in dolgoročne rešitve so ključne točke današnjih predlogov, v katerih so določeni naslednji elementi:

  • Do leta 2015 je treba pri vseh staležih rib doseči trajnostne ravni, kar je v skladu z mednarodnimi zavezami EU.

  • Za ves ribolov bo sprejet ekosistemski pristop, pri čemer bodo dolgoročni načrti upravljanja temeljili na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju.

  • Postopno bo opuščena praksa zavržkov, pri kateri so neželene ribe odvržene nazaj v morje, kar pomeni tratenje prehrambenih virov in gospodarsko izgubo. Ribiči bodo obvezani iztovoriti ves ulov.

  • Predlogi vključujejo tudi jasne cilje in časovni okvir za prenehanje čezmernega ribolova, tržne pristope (npr. posamezne ribolovne deleže, s katerimi je mogoče trgovati), ukrepe podpore za mali obalni ribolov, boljše zbiranje podatkov in strategije za spodbujanje trajnostnega ribogojstva v Evropi.

  • Potrošniki bodo lahko dobili boljše informacije o kakovosti in trajnosti kupljenih proizvodov.

  • Bruselj po predpisal splošna načela in cilje politike, države članice pa bodo morale določiti in izvajati najprimernejše ohranitvene ukrepe. To bo pripomoglo k poenostavitvi procesa, spodbujale pa se bodo tudi rešitve, ki bodo prilagojene regionalnim in lokalnim potrebam.

  • Upravljavci po vsem ribiškem sektorju bodo morali sprejemati lastne ekonomske odločitve za prilagoditev velikosti ladjevja ribolovnim možnostim. Organizacije ribičev bodo imele večjo vlogo pri usmerjanju tržne ponudbe in povečevanju dobička ribičev.

  • Finančna podpora bo odobrena le okolju prijaznim pobudam, ki spodbujajo pametno in trajnostno rast. Strog nadzorni mehanizem bo preprečil vsakršno neprimerno financiranje nezakonitih dejavnosti ali čezmernih zmogljivosti.

  • V mednarodnih organih in pri odnosih s tretjimi državami bo EU ravnala tako kot znotraj svojih meja ter bo spodbujala dobro vodenje in pametno upravljanje morja drugod po svetu.

Ozadje

Ribištvo EU pesti več med seboj povezanih problemov. Večino staležev rib je čezmerno izkoriščanih zaradi ribiškega ladjevja, ki je preveliko in preveč učinkovito. Ulov se iz leta v leto zmanjšuje in obalne skupnosti, ki so pogosto odvisne od ribištva, se spopadajo z vse manjšimi gospodarskimi možnostmi. Politični voditelji so pri sprejemanju odločitev namesto dolgoročnemu ohranjanju virov pogosto naklonjeni kratkoročnim interesom. Zakonodajni pristop od zgoraj navzdol, ki je voden iz Bruslja, pa je do sedaj sektorju dal le malo spodbud za odgovorno ravnanje in spodbujanje trajnostne uporabe virov.

Zelena knjiga iz aprila 2009 je vsebovala analizo pomanjkljivosti sedanje politike in je bila povod za javno posvetovanje, ki je trajalo do konca leta 2010. Današnji sveženj predlogov je bil pripravljen na podlagi prispevkov, predloženih v okviru posvetovanja, in ugotovitev, ki izhajajo iz več dogodkov, pri katerih so sodelovale zainteresirane strani. Sveženj vsebuje naslednje:

  • zakonodajni predlog nove uredbe, ki določa glavna pravila skupne ribiške politike;

  • zakonodajni predlog nove tržne politike;

  • sporočilo o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike;

  • povezovalno sporočilo, v katerem so pojasnjene povezave med vsemi tremi.

Novi sveženj se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku (postopek soodločanja). Komisija načrtuje, da bo novi zakonodajni okvir sprejet in začel veljati do 1. januarja 2013.

Komisija namerava pozneje letos predlagati nov mehanizem financiranja ribiške in pomorske politike v skladu z večletnim finančnim okvirom.

Več informacij:

Kontakta:

Oliver Drewes: tel. št.: +32 22992421

Lone Mikkelsen: tel. št. +32 22960567


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website