Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Vlagajmo danes za rast v prihodnosti

Commission Européenne - IP/11/799   29/06/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – sporočilo za medije

Vlagajmo danes za rast v prihodnosti

Bruselj, 29. junija 2011 – Evropska unija ima sicer majhen proračun, vendar je njegov vpliv na evropske državljane precejšen. Komisija se skuša s predlogom za proračun za obdobje 2014–2020 odzvati na sedanje težave in prihodnje potrebe. V središču so projekti, ki jim je mogoče s prednostnim financiranjem na ravni EU zagotoviti resnično dodano vrednost. Med njimi je na primer instrument za povezovanje Evrope, s katerim se bodo financirala čezmejna energetska in prometna omrežja ter informacijsko-tehnološka infrastruktura, s čimer se bo okrepila hrbtenica notranjega trga. Precej več denarja bo namenjenega raziskavam in inovacijam za povečanje konkurenčnosti Evrope. Prav tako je več sredstev predvidenih za evropsko mladino. To je le nekaj novih elementov iz predloga Komisije. Zaradi tega pa ta inovativni proračun EU ni razdrobljen: celotni predlagani znesek za naslednjih sedem let je 1,025 milijarde evrov v odobritvah za prevzem obveznosti (kar je 1,05 % BND EU) in 972,2 milijarde evrov (kar je 1 % BND EU) v odobritvah za plačila.

Izjava predsednika Barrosa:

Ob sedanjih ukrepih za fiskalno varčevanje po vsej EU je Komisija predstavila daljnosežen, toda realističen predlog naslednjega večletnega finančnega okvira, je pojasnil evropski komisar za finančno načrtovanje in proračun Janusz Lewandowski: s preudarnimi prerazporeditvami proračunskih sredstev smo pridobili manevrski prostor za financiranje novih prednostnih področij, kot so izgradnja čezmejne infrastrukture za energetska in prometna omrežja, raziskave in razvoj, izobraževanje in kultura, varovanje zunanjih meja in okrepitev odnosov z južnimi in vzhodnimi sosedami. Poleg tega smo posodobili praktično vse politike, saj smo poenostavili naše programe in predpisali več pogojev za porabo sredstev, s katerimi razpolagamo.

Za rast in delovna mesta

Namen novega instrumenta za povezovanje Evrope, to je novega sklada, je povečati vrednost vseevropskih infrastrukturnih projektov. V okviru novega sklada je mogoče za ta namen dodeliti 40 milijard evrov, nadaljnjih 10 milijard evrov pa iz Kohezijskega sklada. Pripravljen je začasni seznam projektov za prometna in energetska omrežja ter infrastrukturo za IKT, s čimer se bo povečala medsebojna povezljivost v Evropi. Boljša povezanost pomeni večjo rast in posledično boljši dostop do notranjega trga. To bo pomenilo konec izolacije nekaterih gospodarskih „otokov“. Instrument za povezovanje Evrope ponuja priložnosti za uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki bodo omogočili hitrejše in številnejše naložbe, kot bi jih lahko zajamčilo zgolj javno financiranje. Komisija bo spodbujala uporabo projektnih obveznic EU, da bi se ti pomembni projekti izvedli.

Začetek vzdržne gospodarske rasti je v naših mestih in regijah. Zajetni zneski za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (za celotno obdobje je na razpolago 376 milijard evrov) bodo tesneje povezani s cilji strategije Evropa 2020. Uvedena bo tudi nova kategorija „regij v prihodnosti“. Z novimi odločbami o pogojnosti se bo zagotovilo, da je financiranje EU osredotočeno na rezultate in države članice močno spodbuja pri zagotavljanju učinkovitega uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020. S posameznimi državami članicami bodo sklenjene pogodbe o partnerstvu, kar bo omogočilo vzajemno krepitev nacionalnega financiranja in financiranja EU.

Komisija predlaga tudi, da se okrepijo programi za izobraževanje in poklicno usposabljanje. Vlaganje v mladino je eden najboljših poslovnih načrtov. Glede na to, da so veljavni instrumenti precej razdrobljeni, predlaga oblikovanje celovitega programa v vrednosti 15,2 milijarde evrov za izobraževanje, usposabljanje in mladino. Glavni poudarek tega programa bi bila razvoj znanj in spretnosti ter mobilnost.

Naložbe v raziskave in inovacije se bodo v naslednjih sedmih letih močno povečale. S skupno strategijo EU, ki smo jo poimenovali „Obzorje 2020“ in ji namenili 80 milijard evrov, bomo povečali konkurenčnost Evrope v svetu ter pomagali ustvarjati nova delovna mesta in spodbujati nove zamisli za prihodnost. V okviru strategije bodo združeni vsi projekti s tega področja, da se bo omejila razdrobljenost in bodo projekti, ki se financirajo iz sredstev EU, bolje dopolnjevali nacionalna prizadevanja in prispevali k njihovemu usklajevanju.

Za sodobnejše in okolju prijaznejše kmetijstvo

Sodobni skupni kmetijski politiki bo namenjenih 371,72 milijarde evrov. To je resnično skupna evropska politika, ki bo imela tudi v prihodnje velik strateški pomen za naše gospodarstvo in okolje, za zagotavljanje varne in zdravstveno neoporečne hrane ter za razvoj podeželskih skupnosti. Skupna kmetijska politika dokazuje, da je mogoče vsak evro porabiti za veliko ciljev, in tako je prav. Za dodelitev 30 % neposredne pomoči kmetom smo določili pogoj ekologizacije poslovanja. Komisija predlaga tudi razširitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na kmete. Poleg tega je predvideno zmanjšanje razlik v neposrednih plačilih med državami članicami.

Za varnejšo Evropo

Zgraditi varno Evropo pomeni izboljšati naše okolje in zaščititi naše podnebje. Komisija predlaga, da se ta dva vidika vključita v vse politike EU. Komisija namerava povečati delež porabe, povezane s podnebjem, na vsaj 20 %, pri čemer bi se prispevki zagotovili iz različnih področij politik glede na ugotovitve ocene učinka.

Komisija predlaga tudi, da se 4,1 milijarde evrov vloži v program evropske varnosti za financiranje boja proti kriminalu in terorizmu ter 3,4 milijarde evrov v migracijsko in azilno politiko, ki je ključna za konkurenčnost in socialno kohezijo. Oba sklada bosta imela zunanjo razsežnost, da bo omogočeno tudi sodelovanje s tretjimi državami.

Za močnejšo Evropo v svetu

Ob podpori tega proračuna se bo povečal tudi vpliv Evrope v svetu, saj je predlagano povečanje sredstev za zunanjepolitične odnose, ki bodo znašala 70,2 milijarde evrov. Zaradi spreminjanja zavezništev in pojava novih velesil mora Evropa storiti več za svoj vpliv v takšnih razmerah. Naši sosedski politiki bo namenjenih 16 milijard evrov za spodbujanje demokracije in blaginje po vsej Evropi. Prav tako bomo še naprej izpolnjevali svoje zaveze za pomoč najrevnejšim v svetu. Instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja bo namenjenih 20,6 milijarde evrov, njegovi glavni nalogi pa bosta izkoreninjanje revščine in potrditev zavezanosti k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja.

Smotrnejše financiranje proračuna EU

Financiranje novega večletnega proračuna EU bo preglednejše in pravičnejše, države članice bodo prispevale manj, prav tako pa bo preprostejši tudi postopek pobiranja njihovih prispevkov. Komisija je predlagala uvedbo novih virov lastnih sredstev poleg obstoječih, kakor je predvideno v Pogodbi. Namen tega ni povečati obseg sredstev v proračunu EU, temveč mu zagotoviti močnejše temelje in zmanjšati neposredne prispevke držav članic.

Med novimi viri lastnih sredstev bosta davek na finančne transakcije in nov posodobljen DDV. Hkrati je predvidena ukinitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova DDV (tj. deleža nacionalnih DDV, ki jih poberejo države članice).

Komisija predlaga tudi poenostavitev obstoječih popravnih mehanizmov, ki se uporabljajo za nekatere države članice. To bi omogočilo pavšalno bruto znižanje plačil BND.

Upravljanje v obdobju 2014–2020

Trenutno upravni odhodki znašajo le 5,7 % skupnih proračunskih sredstev EU. Komisija predlaga, da se v naslednjem proračunskem obdobju sredstva za upravne odhodke ne povečajo. Hkrati na podlagi reforme kadrovskih predpisov iz leta 2004 (s katero smo privarčevali že 3 milijarde evrov in bomo do leta 2020 privarčevali še nadaljnjih 5 milijard evrov) Komisija predlaga nadaljnje spremembe kadrovskih predpisov za uradnike EU.

Za več informacij:

Sporočilo je na voljo na spletišču večletnega finančnega okvira.

MEMO/11/468: Večletni finančni okvir: vprašanja in odgovori

MEMO/11/469: Denar za prave namene – kako sredstva proračuna EU prinašajo dodano vrednost državljanom

MEMO/11/459: Miti o proračunu EU in večletnem finančnem okviru

SPEECH/11/487: Pojasnila predsednika Barrosa glede predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020

Contacts :

Pia Ahrenkilde Hansen (+32 2 295 30 70)

Mark Gray (+32 2 298 86 44)

Jens Mester (+32 2 296 39 73)

Karolina Kottova (+32 2 298 70 19)

Patrizio Fiorilli (+32 2 295 81 32)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site