Sélecteur de langues
Chemin de navigation

Evropska komisija: Sporočilo za medije
113 milijonov evrov namenjenih programu za najbolj ogrožene osebe v letu 2012
Bruselj, 20. junij 2011 – Programu dobave hrane najbolj ogroženim osebam v Evropski uniji za leto 2012 so bila dodeljena skupna sredstva v višini 113 milijonov evrov, ki se med države članice razdelijo na podlagi posebnih pravil [glej priloge]. To predstavlja drastično znižanje v primerjavi s skoraj 500 milijoni evrov, dodeljenimi v zadnjih letih na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije v aprilu, ki navaja, da mora biti v skladu s trenutno uredbo hrana, vključena v to shemo, zagotovljena iz javnih zalog EU. Shema za leto 2012 zato temelji izključno na vseh razpoložljivih intervencijskih zalogah (v intervenciji je 162 000 ton žit in 54 000 ton posnetega mleka v prahu).
Komisija je predvidela to možno težavo in prvič predlagala spremembo sheme v letu 2008. Kljub podpori Evropskega parlamenta je predlog v Svetu obstal na mrtvi točki. Da bi Komisija naredila korak naprej, je prejšnjega septembra predložila spremenjen predlog. Na žalost je tudi ta obstal na mrtvi točki v Svetu.
Čeprav ima EU v povprečju enega najvišjih življenjskih standardov na svetu, nekateri ljudje nimajo dovolj sredstev, da bi se ustrezno prehranjevali. Po ocenah 43 milijonom ljudi v EU grozi pomanjkanje hrane, kar pomeni, da si vsak drugi dan ne morejo privoščiti ustreznega obroka. Program za najbolj ogrožene osebe podpira zagotavljanje hrane tem posameznikom ali posebej občutljivim družinam, ki se znajdejo v težavah. Leta 2009 je bilo več kot 440 000 ton proizvodov razdeljenih 18 milijonom ljudem v devetnajstih državah članicah. Dobrodelne in nevladne organizacije računajo, da bo EU pomagala tem ljudem, ki potrebujejo pomoč. Zato je ključnega pomena hitro poiskati rešitev, da se premagajo obstoječe težave in da se lahko uporabi denar, ki je na voljo.
Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloș poudarja pomen te sheme: „Ostajamo politično predani tej shemi – in njen pomen priznavajo mnoge dobrodelne organizacije ter nevladne organizacije v EU, zato moramo na srednji ali daljši rok poiskati način za nadaljevanje sheme, ki se jasno sklada s pravnim položajem. Najlažja rešitev bi bila, da se države članice dogovorijo o predloženem predlogu, ki že ima politično podporo Evropskega parlamenta.“
Ozadje
Program EU za razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Skupnosti se izvaja od decembra 1987, ko je Svet sprejel vrsto pravil za izročitev intervencijske zaloge kmetijskih proizvodov državam članicam, ki bi jo nameravale porabiti kot pomoč v hrani za najbolj prikrajšane osebe v Skupnosti.
Z namenom zagotavljanja stalnosti dobave je bil program sredi devetdesetih let 20. stoletja spremenjen, da bi omogočil dopolnitev intervencijskih zalog z nakupi na trgu. To ni bilo mišljeno kot dolgoročna rešitev, temveč rešitev, h kateri bi se lahko zatekli v primeru nezadostnih zalog določenih proizvodov. Temelj programa je ostala intervencija „dokler se zaloge ne znižajo na običajno raven.“ Tekoče reforme skupne kmetijske politike (SKP) so intervenciji postopoma povrnile vlogo varnostne mreže.
Program financira Evropski kmetijski jamstveni sklad. Njegov proračun se je povečal z malce manj kot 100 milijonov evrov na 500 milijonov evrov od leta 2009 dalje. Sodelovanje je prostovoljno. Leta 2012 bo v programu sodelovalo dvajset držav članic.
Države članice, ki želijo sodelovati, vsako leto obvestijo Komisijo o svojih potrebah v zvezi s količino razpoložljivih proizvodov iz intervencijskih zalog. Na podlagi teh podatkov in podatkov Eurostata o revščini Komisija določi zgornjo mejo proračunskih sredstev za vsako sodelujočo državo članico in na podlagi dodeljenega proračuna sestavi seznam proizvodov, ki jih je treba umakniti iz javnih zalog ali kupiti na trgu.
Ko so intervencijske zaloge oskrbljene, se predložijo ponudbe za predelavo (npr. pšenice) v predelane proizvode iste „družine“ (npr.moko ali testenine) ali izmenjavo tega blaga. Ti proizvodi so razdeljeni najbolj ogroženim kot pomoč v hrani v obliki košaric s hrano ali kot obroki v središčih, ki jih vodijo dobrodelne ustanove ali ostali pristojni organi, ki jih imenujejo države članice. Program podpira zagotavljanje hrane posameznikom ali posebej občutljivim družinam, ki se znajdejo v težavah.
Zaporedne reforme SKP so privedle do bolj tržno usmerjenega sistema z veliko nižjimi ravnmi intervencijskih zalog. Komisija je spoznala, da to lahko postala težava za shemo pomoči najbolj ogroženim osebam, in leta 2008 prvič objavila predlog o prilagoditvi sheme (vključno z ukrepi za olajšanje dostopa do proizvodov iz odprtega trga), toda ta predlog je obstal na mrtvi točki v Svetu z ugovorom šestih držav članic.
Septembra 2010 je komisar predstavil spremenjen predlog (tudi zaradi prilagoditve Lizbonski pogodbi) – glej IP/10/1141, toda to ostaja na mrtvi točki v Svetu.
Evropski parlament je leta 2009 predložil „mnenje“ o predlogu iz leta 2008, o predlogu iz septembra 2010 pa se Evropski parlament (še) ni opredelil.
Sodišče Evropske unije je 13. aprila 2011 podalo sodbo o pritožbi, ki jo je Nemčija vložila proti shemi pomoči najbolj ogroženim osebam iz leta 2009. Razsodilo je proti Komisiji in v osnovi navajalo, da bi morala večina hrane v okviru sheme biti zagotovljena iz javnih zalog.
Letni načrti se po navadi sprejmejo septembra. Razlog za to„zgodnejše“ sprejetje letnega načrta je, da se državam članicam in dobrodelnim ustanovam ob upoštevanju drastičnega zmanjšanja sredstev omogoči nekaj dodatnega časa, da lahko poiščejo nadomestne vire hrane.
Več informacij:
Dokumentacija in več informacij o programu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam so na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/agriculture/markets/freefood/index_en.htm
Priloga 1: Finančna sredstva, ki so na voljo za izvedbo načrta za leto 2012 v posamezni državi članici.
Priloga 2: Količina posamezne vrste proizvoda, ki se zagotovi iz intervencijskih zalog EU za namene razdeljevanja v državah članicah v okviru načrta za leto 2012.
PRILOGA I: Finančna sredstva, ki so na voljo za izvedbo načrta za leto 2012 v posamezni državi članici (v EUR):
Država članica | Distribucija |
Belgique/België | 2 795 058 |
България | 4 183 873 |
Česká republika | 122 600 |
Eesti | 718 782 |
Éire/Ireland | 1 304 105 |
Elláda | 4 805 742 |
España | 18 084 154 |
France | 15 869 928 |
Italia | 22 103 802 |
Latvija | 1 558 586 |
Lietuva | 1 849 759 |
Luxembourg | 47 463 |
Magyarország | 3 237 794 |
Malta | 131 505 |
Polska | 17 310 824 |
Portugal | 4 524 628 |
România | 12 035 925 |
Slovenija | 515 467 |
Slovenská republika | 959 383 |
Suomi/Finland | 1 327 965 |
Skupaj | 113 487 343 |
PRILOGA II: Količina posamezne vrste proizvoda, ki se zagotovi iz intervencijskih zalog EU za razdeljevanje v vsaki državi članici (v tonah):
Država članica | Žita | Maslo | Posneto mleko v prahu |
Belgique/België | - | 1 560,273 | |
България | 39 144,763 | - | |
Česká republika | 450,000 | - | |
Eesti | - | 383,316 | |
Éire/Ireland | - | 727,985 | |
Elláda | - | 2 682,689 | |
España | - | 10 095,040 | |
France | - | 8 859,003 | |
Italia | - | 12 338,912 | |
Latvija | - | 870,043 | |
Lietuva | - | 1 032,583 | |
Luxembourg | - | - | |
Magyarország | - | 1 807,420 | |
Malta | 1 230,373 | - | |
Polska | - | 9 663,348 | |
Portugal | - | 2 525,764 | |
România | 112 609,424 | - | |
Slovenija | - | 287,747 | |
Slovenská republika | 8 976,092 | - | |
Suomi/Finland | - | 741,304 | |
SKUPAJ | 162 410,652 | 53 575,425 |
Kontaktni osebi: Roger Waite (+32 2 296 14 04) Johan Reyniers (+32 2 295 67 28) |