Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Nova raziskava o varstvu podatkov: Evropejci izmenjavajo podatke na spletu, vendar jih še vedno skrbi varstvo zasebnosti

Commission Européenne - IP/11/742   16/06/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija: sporočilo za medije

Nova raziskava o varstvu podatkov: Evropejci izmenjavajo podatke na spletu, vendar jih še vedno skrbi varstvo zasebnosti

Bruselj, 16. junija 2011 – Trije od štirih evropskih državljanov sprejemajo razkrivanje osebnih podatkov kot nekaj vsakdanjega, vendar pa jih skrbi, kako podjetja, vključno s spletnimi iskalniki in socialnimi omrežji, te podatke uporabljajo. To so glavne ugotovitve nove mnenjske raziskave Eurobarometra na temo varstva podatkov in elektronske identitete, ki jo je danes objavila Evropska komisija. Raziskava je pokazala, da 62 % ljudi v Evropski uniji razkriva le najnujnejše zahtevane podatke, da bi zavarovali svojo identiteto, medtem ko jih 75 % želi imeti možnost, da lahko osebne podatke na spletu kadar koli izbrišejo – da imajo torej „pravico biti pozabljeni“. Raziskava je pokazala tudi močno podporo ukrepom na ravni EU, saj kar 90 % vprašanih želi, da bi bile pravice glede varstva podatkov enake po vsej Evropi.

„Večina ljudi navadno razkriva osebne podatke pri spletnem nakupovanju ali uporabi spletnih socialnih omrežij. Vendar jih pri tem skrbi, kako bodo njihovi podatki uporabljeni, in nimajo vedno občutka, da imajo stvari pod nadzorom,“ je dejala podpredsednica in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding ter dodala: „Zato bomo pri posodobitvi pravil o varstvu podatkov izrecno razjasnili, da imajo ljudje pravico – ne le možnost – da prekličejo svoje soglasje za obdelavo osebnih podatkov.“

Podpredsednica in komisarka Neelie Kroes, pristojna za digitalno agendo, je dejala: „Veliko ljudi nerado nakupuje prek spleta, saj so zaskrbljeni glede varstva osebnih podatkov. To ovira razvoj evropskega enotnega digitalnega trga in hkrati upočasnjuje oživitev našega gospodarstva. Državljani so izrazili tudi nekatere zelo konkretne pomisleke glede varstva identitete na spletu, ki jih bomo v kratkem obravnavali v zakonodajnem predlogu.

Objava rezultatov raziskave sovpada s pripravami Komisije na reformo predpisov o varstvu podatkov (glej IP/10/1462) in SPEECH/11/183). Namen reforme je zagotoviti varstvo podatkov posameznikov na vseh področjih politik, vključno z izvrševanjem zakonov, ter hkrati zmanjšati upravno breme za podjetja in zagotavljati prosti pretok podatkov znotraj EU. Komisija namerava pripraviti posebne predloge na tem področju še pred koncem leta.

Po podatkih raziskave 60 % Evropejcev, ki uporabljajo internet (tj. 40 % vseh državljanov EU), kupuje ali prodaja izdelke prek spleta ali pa uporablja spletna socialna omrežja. Ljudje na teh straneh razkrivajo osebne podatke, vključno z biografskimi podatki (skoraj 90 % vprašanih) ter socialnimi (skoraj 50 %) in občutljivimi podatki (skoraj 10 %). Kar 70 % vprašanih je izrazilo zaskrbljenost glede tega, kako podjetja uporabljajo njihove podatke, in menilo, da imajo le malo nadzora nad svojimi podatki ali pa da takega nadzora sploh nimajo. 74% vprašanih želi, da bi se za vsako zbiranje in obdelavo njihovih podatkov na spletu zahtevalo njihovo predhodno soglasje.

Glavno načelo pravil o varstvu podatkov v EU je, da se podatki uporabnikov ne smejo uporabljati brez njihove privolitve. Teh podatkov tudi ni mogoče posredovati tretjim, ne da bi uporabniki v to privolili, podjetja pa lahko podatke uporabljajo le za namene, za katere so uporabniki dali soglasje.

Ljudi najbolj skrbi, da bi pri spletnem nakupovanju postali žrtev goljufije (55 % vprašanih), da bi bili njihovi podatki brez njihove vednosti uporabljeni na spletnih socialnih omrežjih (44 %) ter da bi si podjetja njihove podatke izmenjavala brez njihovega predhodnega soglasja (43 %).

Kar zadeva varstvo osebnih podatkov, ljudje bolj zaupajo javnim organom – na primer bolnišnicam (78 %), vladnim organom (70 %) in institucijam EU (55 %) – kot pa zasebnim podjetjem, kot so trgovine (39 %) ter ponudniki interneta (32 %) in spletnih storitev (22 %).

42 % vprašanjih uporablja obstoječa orodja in strategije za omejevanje neželene pošte in 23 % jih zamenja varnostne nastavitve svojih brskalnikov. To pomeni, da ljudje verjetno ne bodo ustrezno zavarovali svojih osebnih podatkov na spletu, kadar niso na voljo preprosta orodja oz. je uporaba takih orodij zapletena.

Spletne izjave o varstvu osebnih podatkov sicer prebere 58 % uporabnikov interneta, vendar tovrstnih izjav ne razumejo vsi med njimi. Na splošno 62 % uporabnikov ne razume, ne prebere, ne najde ali spregleda take izjave. Kadar jih uporabniki preberejo, so previdnejši z razkrivanjem svojih podatkov. Eden ključnih ciljev reforme predpisov o varstvu podatkov je okrepiti pravila, da bi lahko ponudniki storitev povečali preglednost o delovanju storitve (kateri podatki se zbirajo in nadalje obdelajo, za katere namene, kje in kako se ti podatki hranijo) ter zagotovili ustrezne varnostne ukrepe.

Poleg tega so podatki raziskave pokazali na velike razlike v odnosu do izmenjave osebnih podatkov med generacijami: medtem ko so mlajše generacije bolj sproščene glede razkrivanja osebnih podatkov, imajo starejše pogosteje pomisleke glede zasebnosti.

Ozadje

Komisija je 4. novembra 2010 predstavila strategijo za krepitev predpisov EU o varstvu podatkov (IP/10/1462 in MEMO/10/542). Namen te strategije je varovanje podatkov posameznikov na vseh področjih politik, vključno z izvrševanjem zakonov, ob hkratnem zmanjševanju upravnih bremen za podjetja in zagotavljanju prostega pretoka podatkov znotraj EU. Komisija bo ta pregled politik uporabila skupaj z rezultati javnega posvetovanja za pregled direktive EU o varstvu podatkov iz leta 1995 (95/46/ES).

Namen predpisov EU o varstvu podatkov je varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb ter zlasti pravice do varstva podatkov in prostega pretoka podatkov. To splošno direktivo o varstvu podatkov dopolnjujejo drugi pravni akti, kot je direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah za področje komunikacij. Obstaja pa tudi posebni predpis za varstvo osebnih podatkov pri policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah (Okvirni sklep 2008/977/PNZ).

Pravica do varstva osebnih podatkov je izrecno priznana v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v Lizbonski pogodbi. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) namreč v členu 16 zagotavlja pravno podlago za predpise o varstvu podatkov za vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe prava EU.

Zadevno raziskavo Eurobarometra o varstvu podatkov in elektronski identiteti so naročili oddelki Evropske komisije za pravosodje, informacijsko družbo in medije ter njeno skupno raziskovalno središče, za ustrezno koordinacijo dejavnosti pa je skrbel njen oddelek za komuniciranje.

Dodatne informacije

Mnenjska raziskava Eurobarometra o varstvu podatkov in elektronski identiteti v Evropski uniji:

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb_special_359_340_en.htm#359

Novinarsko središče Generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm

Spletna stran podpredsednice Komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding

Spletna stran digitalne agende:

http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/index_en.htm

Domača stran podpredsednice in evropske komisarke Neelie Croes, ki je pristojna za digitalno agendo:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/kroes/

Spremljajte Neelie Kroes na Twitterju:

http://twitter.com/neeliekroeseu

Kontaktni osebi:

Matthew Newman +32 22962406

Mina Andreeva +32 2 2991382


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site