Navigation path

Left navigation

Additional tools

Poročilo Komisije poudarja nujno potrebo po inovacijah v Evropi in preučuje napredek držav članic

European Commission - IP/11/692   09/06/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija – sporočilo za medije

Poročilo Komisije poudarja nujno potrebo po inovacijah v Evropi in preučuje napredek držav članic

V Bruslju, 9. junija 2011 – Inovacijske dosežke EU je treba okrepiti na številnih področjih, da bo lahko strategija Evropa 2020 uresničila pametno in trajnostno rast. To so zaključki poročila o konkurenčnosti Unije inovacij za leto 2011, ki ga je pripravila Evropska komisija.

Evropa potrebuje „pametnejše“ naložbe v raziskave in razvoj tako na javnem kot zasebnem področju. Take naložbe pospešujejo srednjeročno rast, hkrati pa imajo proticikličen učinek v krizi. Potrebna sta tesnejše sodelovanje tako znotraj EU kot z mednarodnimi partnerji ter večja uporaba rezultatov raziskav, vključno z boljšo zaščito intelektualne lastnine. Izobraževalne sisteme je treba prilagoditi potrebam inovacij v gospodarstvu. Bolj je treba spodbujati inovativna in hitro rastoča MSP. Potrebna so skupna prizadevanja, da bi Evropa lahko gradila na obetavnih rezultatih inovacij za spoprijemanje z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe. V znanosti in raziskavah je treba odpraviti razlike v zastopanosti spolov. „Poročilo poudarja, da je pot do Unije inovacij dolga ter polna izzivov in velikih ovir. Vendar potrjuje, da je EU izbrala ustrezne politike za dosego zastavljenih ciljev. Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je povedala, da je uresničitev Unije inovacij na evropski in nacionalni ravni z gospodarskega vidika nujna, saj je prav tako potrebna za trajnostno rast kot ureditev javnih financ. V poročilu so analizirane prednosti in slabosti nacionalnih sistemov raziskav in inovacij ter predstavljena trdna dejstva, na katera se lahko oprejo oblikovalci nacionalnih politik. Poročilo temelji na pregledu uspešnosti Unije inovacij. Vključuje podatkovni list, ki podrobno opisuje uspešnost vsake posamezne države pri raziskavah in inovacijah.

Ključne ugotovitve poročila

  • Evropa mora pospešiti naložbe v raziskave in inovacije. EU počasi napreduje pri doseganju cilja 3 % BDP za naložbe v raziskave in razvoj (leta 2009 je bilo za raziskave in razvoj namenjenega 2,01 % BDP), vendar bo razlika z njenimi glavnimi tekmeci vse večja, zlasti zaradi nizke ravni naložb gospodarstva v raziskave in razvoj. Leta 2008 je njen delež pri skupnih svetovnih odhodkih za raziskave in razvoj znašal 24 % (leta 1995 29 %). Glede na BDP podjetja dvakrat več investirajo na Japonskem in v Južni Koreji kot v Evropi.

  • V gospodarski krizi imajo okrepljene naložbe v raziskave in inovacije proticikličen učinek. Države, ki so povečale te naložbe, imajo boljše možnosti za izhod iz krize. Sedemnajstim državam članicam je uspelo ohraniti ali povečati proračun za raziskave in razvoj v letu 2009, šestnajstim pa v letu 2010.

  • Naložbe v inovacije morajo biti „pametnejše“ Najuspešnejše inovacije so bile inovacije na podlagi pametne specializacije, ki združuje strategije strani ponudbe (kot so javne subvencije visokemu šolstvu, podjetja za raziskave in razvoj, tvegani kapital ter znanstvena in tehnološka infrastruktura) ter strategije strani povpraševanja (kot je javno naročanje inovativnih proizvodov, standardizacija na podlagi uspešnosti ter ureditve trga proizvodov, ki spodbujajo konkurenčnost).

  • Razvoj visoko kvalificirane delovne sile mora biti v skladu s potrebami gospodarstva. V EU samo 46 % raziskovalcev dela v zasebnem sektorju v nasprotju z 80 % v ZDA. Države članice morajo svoje izobraževalne sisteme prilagoditi, da bo število ljudi, ki se izobražujejo, še naprej raslo, hkrati pa bo ponudba skladna s potrebami podjetij.

  • Integracija in internacionalizacija raziskav povečujeta donos naložb. Internacionalizacija in učinkovitost pri doseganju znanstvene odličnosti se medsebojno krepita. Pretok znanja (npr. študentje, soobjave, skupne patentne prijave) po Evropi je velika prednost, ki bo še pridobila na pomenu z dokončno vzpostavitvijo Evropskega raziskovalnega prostora. Vendar znanje kroži skoraj izključno med nekaterimi zahodnoevropskimi državami.

  • Zaradi slabih okvirnih pogojev se znanje ne more uporabiti za proizvodnjo proizvodov in storitev, ki jih je mogoče tržiti. Evropa izgublja moč na področju izkoriščanja rezultatov raziskav. EU je prva svetovna proizvajalka strokovno pregledanih znanstvenih objav (29 % leta 2009), vendar število patentnih prijav, vloženih v okviru Pogodbe o sodelovanju na področju patentov, na Japonskem in v Južni Koreji raste skoraj dvakrat hitreje kot v EU. Polovica držav članic pri Evropskemu patentnemu uradu (EPO) ne prijavi nobenega patenta visoke tehnologije. Potrebni so nadaljnji ukrepi za zagotovitev bolj stroškovno učinkovite zaščite in upravljanja intelektualne lastnine. Patent EU, ki je v pogajalskem postopku, bo glede tega pomemben začetek.

  • Evropa ima močan tehnološki inovacijski potencial za spoprijemanje z družbenimi izzivi. Leta 2007 je bilo v EU izdanih 40 % vseh patentov, povezanih s tehnologijami za podnebne spremembe. To dokazuje, da lahko ciljne raziskave in naložbe v predstavitvene projekte na ključnih področjih, ki jih spremljajo ukrepi za podporo razvoja trga, vodijo do novih tehnologij in inovacij. V tem duhu se v okviru pobude Unija inovacij uresničujejo evropska partnerstva za inovacije.

  • Potrebujemo bolj inovativna in hitro rastoča MSP EU mora ujeti korak z ZDA glede intenzivnosti raziskovalnih dejavnosti v visokotehnoloških in srednje- do visokotehnoloških panogah. Povedano drugače, v EU so potrebne strukturne spremembe tako znotraj sektorjev kot med njimi. Nekatere evropske države, na primer Avstrija in Danska, so izvedle strukturni premik h gospodarstvu, ki bolj temelji na znanju. Številne od teh držav so si tudi bolje opomogle od gospodarske krize. Ta uspeh temelji na nekaterih skupnih dejavnikih, kot so inovativna in hitro rastoča MSP, ki gradijo na znanstveni odličnosti javnih raziskav, in ugoden okvir za prenos novega znanja na trg.

Ozadje

Vsaki dve leti bo poročilo o konkurenčnosti Unije inovacij, ki bo zajelo vseh 27 držav članic in šest pridruženih držav, s poglobljeno statistično in gospodarsko analizo glavnih značilnosti učinkovitega sistema raziskav in inovacij prispevalo k uresničevanju strategije Evropa 2020. To poročilo je prvo v okviru Unije inovacij (IP/10/1288) in nadomešča dosedanja poročila o znanosti, tehnologiji in konkurenčnosti.

Poročilo o konkurenčnosti v okviru Unije inovacij: http://ec.europa.eu/iuc2011

Unija inovacij: http://ec.europa.eu/innovation-union

Evropa 2020 http://ec.europa.eu/europe2020

Contacts :

Mark English (+32 2 296 24 10)

Monika Wcislo (+32 2 298 65 95)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website