Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija – sporočilo za medije

Evropska komisija želi osumljencem zajamčiti pravico do pogovora z odvetnikom in do obvestitve sorodnikov o prijetju

Bruselj, 8. junij 2011 – 22-letni moški se je odpravil v tujino na ogled nogometne tekme. Po tekmi je s prijatelji zavil v lokal. Tam je izbruhnil pretep in moškega so prijeli. Policija ga je več ur zasliševala brez navzočnosti odvetnika. Na podlagi ukrepa, ki ga je danes predlagala Evropska komisija, bi imeli vsi osumljenci, ne glede na to, kje v Evropski uniji so, zajamčeno pravico do pogovora z odvetnikom, in sicer od trenutka, ko jih policija pridrži, pa do konca postopka. Prav tako bi lahko o svojem prijetju obvestili člana družine ali delodajalca. Če bi se to zgodilo v tujini, bi imeli možnost, da pokličejo na svoj konzulat.

„Pravica do poštenega sojenja je ključna za zaupanje državljanov v pravosodni sistem,“ je dejala podpredsednica Komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „Po prijetju je treba državljanom zagotoviti možnost, da se pogovorijo z odvetnikom, ne glede na to, kje v Evropski uniji so. Če so priprti v tujini, jim mora na pomoč priskočiti njihov konzulat ali veleposlaništvo. S tem ukrepom se bo okrepilo vzajemno zaupanje med našimi pravosodnimi sistemi, saj se bodo na njegovi podlagi vsi osumljenci obravnavali po enakih, minimalnih pravičnih standardih po vsej Evropski uniji.“

Pravica do dostopa do odvetnika je bistveni pogoj za zaupanje v enotno območje pravice v EU, zlasti če so osumljenci priprti na podlagi evropskega naloga za prijetje (IP/11/454). Ta direktiva, v kateri je predlagana pravica do dostopa do odvetnika, je tretja iz sklopa predlogov za zagotovitev minimalnih pravic do poštenega sojenja povsod po EU. Drugi predlogi zajemajo pravico do prevajanja in tolmačenja (glej IP/10/1305 in MEMO/10/351) ter pravico do obveščenosti v kazenskem postopku (glej IP/10/1652). Namen teh ukrepov je uveljaviti jasne pravice po vsej EU ter zaščititi temeljno pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe. Da bi predlogi začeli veljati, jih morata potrditi Evropski parlament in Svet ministrov.

V EU je vsako leto začetih več kot 8 milijonov kazenskih postopkov. Pravica do obrambe vsake osebe, osumljene kaznivega dejanja, je splošno priznana kot osnovni element poštenega sojenja. Vendar pa se pogoji, pod katerimi se lahko osumljenci posvetujejo z odvetnikom, med državami članicami razlikujejo. Na primer osebi, obtoženi kaznivega dejanja, med policijskim zaslišanjem ni nujno dovoljen dostop do odvetnika. Status dokazov, ki so pridobljeni v odsotnosti odvetnika, se od države do države razlikuje. Prav tako je mogoče, da osebe, za katere je izdan nalog za prijetje, po veljavni zakonodaji nimajo dostopa do odvetnika v državi, v kateri je bil izdan nalog, dokler niso izročene tej državi.

Podobna razhajanja se pojavljajo glede pravice osumljencev do obvestitve sorodnika ali delodajalca o njihovem prijetju. Posameznikom se morda ta pravica ne zagotavlja sistematično, lahko se jim zagotovi le pozneje v postopku ali pa se jih ne obvesti o tem, da je bil vzpostavljen stik z njihovo družino.

S predlogom Komisije bi se te pravice v praksi zagotavljale z:

  • zagotavljanjem dostopa do odvetnika vse od začetnih faz policijskega zaslišanja do konca kazenskega postopka,

  • omogočanjem primernih, zaupnih srečanj z odvetnikom, da lahko osumljenec učinkovito uveljavlja svojo pravico do obrambe,

  • omogočanjem, da ima odvetnik dejavno vlogo med zaslišanji in da preveri razmere v priporu,

  • zagotavljanjem, da lahko osumljenec stopi v stik vsaj z enim družinskim članom ali delodajalcem in jih obvesti o prijetju ali priporu,

  • omogočanjem osumljencem v tujini, da stopijo v stik z veleposlaništvom ali konzulatom in da se jim dovolijo obiski,

  • zagotavljanjem dostopa do pravnega svetovanja v državi prijetja in tudi v državi izdaje naloga osebam, za katere je bil izdan evropski nalog za prijetje.

Ozadje

Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009, omogoča, da EU na področju kazenskega prava sprejme ukrepe za okrepitev pravic državljanov EU v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah, zlasti pravicami posameznikov v kazenskem postopku.

Pravici do poštenega sojenja in do obrambe sta določeni v členih 47 in 48 Listine Evropske unije, pa tudi v členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pravica do obvestitve tretje osebe je eden od glavnih zaščitnih ukrepov proti mučenju, ki je prepovedano s členom 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Direktiva o dostopu do odvetnika in obvestitvi o priporu je tretja v sklopu ukrepov, s katerimi naj bi se določili skupni standardi v kazenskih zadevah na ravni EU.

Evropski ministri za pravosodje so oktobra 2010 potrdili prvi ukrep, s katerim je bila osumljencem podeljena pravica do prevajanja in tolmačenja (IP/10/1305). Komisija je drugi ukrep – obvestilo o pravicah – predložila julija 2010 (IP/10/989). Vlade EU so decembra 2010 podprle predlagani ukrep (IP/10/1652), o katerem zdaj potekajo pogajanja z Evropskim parlamentom, ki mora besedilo dokončno odobriti, preden začne veljati.

Dodatne informacije

Novinarsko središče Generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm

Spletna stran podpredsednice Komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm

Contacts :

Matthew Newman (+32 2 296 24 06)

Mina Andreeva (+32 2 299 13 82)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site