Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija se zavzema za strožja pravila za zaščito denarja davkoplačevalcev pred goljufijami

Commission Européenne - IP/11/644   26/05/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/644

Bruselj, 26. maja 2011

Evropska komisija se zavzema za strožja pravila za zaščito denarja davkoplačevalcev pred goljufijami

Evropska komisija v danes sprejetem strateškem dokumentu določa vrsto ukrepov, ki bodo tožilcem in sodnikom v vsej EU omogočili učinkovitejši boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije. Komisija namerava okrepiti kazensko materialno pravo s pojasnitvijo opredelitev vrst kaznivih dejanj, kot sta poneverjanje in zloraba moči, ter izboljšati zmogljivosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Eurojusta (organ EU za pravosodno sodelovanje). EU bo poleg tega proučila možna skupna pravila glede goljufij in drugih kršitev, povezanih s finančnimi sredstvi EU, ki bi jih lahko uporabljalo specializirano Evropsko javno tožilstvo. Izvedba teh ukrepov bo mogoča zaradi Lizbonske pogodbe. S to pogodbo je EU dobila pristojnost za sprejemanje zakonodaje na področju kazenskega prava, s čimer se je okrepila tudi njena zmožnost za boj proti goljufijam. Zaščita denarja davkoplačevalcev je prednostna naloga Komisije. Zaupanje davkoplačevalcev, da se sredstva Evropske unije porabljajo zgolj za izvajanje politik, ki so jih odobrili zakonodajalci EU, je bistvenega pomena. Obstoječa orodja za odkrivanje in preprečevanje zlorabe sredstev EU so včasih neprimerna in pomanjkljiva, organi držav članic pa se pri zagotavljanju učinkovite zaščite denarja EU pred kaznivimi dejanji še vedno srečujejo s številnimi ovirami. To je predvsem posledica različnih pravil o postopkih, vrstah kaznivih dejanj in kaznih, ki ovirajo čezmejne preiskave goljufij in pregon.

Podpredsednica Komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je ob tej priložnosti dejala: Samo leta 2009 so obravnavani primeri suma goljufije v zvezi s sredstvi EU dosegli vrednost 280 milijonov evrov, kar je nekaj manj kot 0,2 % celotnega proračuna EU. V času varčevalnih ukrepov je vsak stotin evra, ki se porabi iz proračuna EU, pomemben. EU ne bo dopuščala nepravilne porabe denarja davkoplačevalcev. Kazniva dejanja v zvezi s proračunskimi sredstvi EU so kazniva dejanja zoper evropske davkoplačevalce. Zaradi Lizbonske pogodbe smo lahko okrepili pravne instrumente za boj proti čezmejnim goljufijam.“

Evropski komisar Algirdas Šemeta, ki je pristojen za boj proti goljufijam, je dodal: „Državne meje niso ovira za storilce kaznivih dejanj. Nasprotno, ti jih celo izkoriščajo, da bi se izognili pregonu. To za Evropsko unijo preprosto ni sprejemljivo. Zagotoviti moramo, da OLAF in nacionalni organi ne le preiskujejo sume goljufij, temveč storilce tovrstnih kaznivih dejanj tudi preganjajo. Tudi najučinkovitejše preiskave ne morejo zaščititi denarja davkoplačevalcev, če nacionalni tožilci in sodišča držav članic na njihovi podlagi ne ukrepajo ustrezno v skladu s svojimi pristojnostmi“.

Novi instrumenti v boju proti kaznivim dejanjem zoper finančne interese EU

EU zdaj razpolaga s paketom pravnih instrumentov, ki ji omogočajo učinkovitejše spoprijemanje s tem izzivom. Pogodbe EU vključujejo konkretne možnosti za zaščito finančnih interesov EU, kot so uvedba minimalnih pravil na področju kazenskega prava (člen 83 PDEU), nove preiskovalne pristojnosti Eurojusta kot organa EU za pravosodno sodelovanje (člen 85 PDEU) in možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva za boj proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom EU (člen 86 PDEU).

V sporočilu Komisije je izpostavljenih več področij, na katerih je mogoče izboljšati kazensko pravo in s tem omogočiti učinkovito zaščito finančnih interesov EU:

  • izboljšava postopkov: Komisija bo tožilcem in sodnikom v vsej EU olajšala boj proti goljufijam, tako da bo razširila izmenjavo informacij med različnimi akterji, vključno s policijo ter carinskimi, davčnimi, sodnimi in drugimi pristojnimi organi; načrtovan je nov predlog o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov EU;

  • krepitev kazenskega materialnega prava: Komisija meni, da v EU obstajajo velike razlike med obstoječimi opredelitvami kaznivih dejanj, kot sta poneverjanje ali zloraba moči; te opredelitve bi bilo treba razjasniti v okviru pobud na področju kazenskega prava, ki bi bile usmerjene v zaščito finančnih interesov EU;

  • krepitev vloge uradov na evropski ravni: Uradu OLAF, ki je trenutno v procesu reforme (IP/11/321 in MEMO/11/176), in Eurojustu bi bilo treba dati dodatna pooblastila, da bosta lahko učinkoviteje izvajala svoje dejavnosti (GOVOR/11/201);

  • EU bo proučila možna skupna pravila glede goljufij in drugih kaznivih dejanj zoper finančne interese EU, ki bi jih lahko uporabljalo specializirano Evropsko javno tožilstvo (GOVOR/10/89).

Nezadostni pravni ukrepi

Zaščita finančnih interesov EU je poseben izziv, zlasti zaradi različnih pravnih sistemov, ki se uporabljajo v Evropi. Na nacionalni ravni se lahko goljufije in korupcija v zvezi s sredstvi EU pojavljajo v različnih oblikah. Storilci kaznivih dejanj lahko na primer nezakonito pridobijo sredstva EU za kmetijske, raziskovalne, izobraževalne in infrastrukturne projekte. Prav tako lahko poskušajo vplivati na javne uslužbence s podkupovanjem.

Policija, tožilci in sodniki v državah članicah EU se za morebitno ukrepanje za zaščito finančnih sredstev EU odločajo na podlagi nacionalnih pravil. Stopnja obsodb storilcev kaznivih dejanj zoper proračun EU se zato zelo razlikuje med posameznimi državami članicami in sega od 14 % do 80 %.

Nacionalne preiskovalne službe, tožilci in sodniki pri odkrivanju in pregonu tovrstnih kaznivih dejanj že sodelujejo z uradom OLAF in Eurojustom, vendar se pri tem srečujejo z nekaterimi pomembnimi pravnimi in praktičnimi ovirami.

Mednje spadajo omejitve njihovih pristojnosti na primere, v katerih so bila kazniva dejanja storjena v njihovi državi, pravna vprašanja glede uporabe dokazov, pridobljenih iz drugih držav članic, ter neenotna pravila glede boja proti goljufijam in z njimi povezanih kaznivih dejanj. Posledica tega je, da nacionalni organi zaključijo nekatere zadeve, ne da bi jih obravnavalo sodišče; to velja tudi za primere, v katerih je OLAF že izvedel preiskavo in menil, da je zadeva dovolj resna.

Za ponazoritev: v zadevi, v katero je bilo vpletenih več držav članic EU in tretjih držav, ni noben nacionalni organ zadevnih držav članic preiskoval suma utaje carinskih dajatev v vrednosti več kot 1,5 milijona evrov.

Od leta 2000 nacionalni tožilci brez navedbe posebnih razlogov niso nadalje obravnavali 93 od vsega skupaj 647 zadev, ki jih je predhodno obravnaval OLAF, 178 zadev pa niso nadalje obravnavali po prostem preudarku.

Več informacij:

Spletna stran podpredsednice Komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/

Spletna stran Komisar za obdavčenje in carinsko unijo, revizijo in boj proti goljufijam Algirdasa Šemete:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/semeta/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site