Navigation path

Left navigation

Additional tools

Komisija določila „načrt“ za spodbujanje kreativnosti in inovacij s pomočjo pravic intelektualne lastnine

European Commission - IP/11/630   24/05/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/630

V Bruslju, 24. maja 2011

Komisija določila „načrt“ za spodbujanje kreativnosti in inovacij s pomočjo pravic intelektualne lastnine

Pravice intelektualne lastnine, ki zajemajo patente, blagovne znamke, modele in geografske označbe ter avtorske pravice in druge z njimi povezane pravice (za izvajalce, producente in izdajatelje televizijskih programov), obstajajo že stoletja. Pogosto vplivajo na naše vsakdanje življenje, celo kadar se tega sploh ne zavedamo: ščitijo tehnologijo, ki jo uporabljamo (avtomobile, mobilne telefone, vlake), hrano, ki jo jemo, in glasbo, ki jo poslušamo, ali filme, ki jih gledamo. Vendar so sprememba tehnologije in zlasti vedno pogostejše spletne dejavnosti v zadnjih nekaj letih popolnoma spremenile svet, v katerem se uporabljajo pravice intelektualne lastnine. Trenutna mešanica evropskih in nacionalnih predpisov ni več aktualna in jo je zato treba posodobiti. Zato je Komisija danes sprejela celovito strategijo za posodobitev pravnega okvira, znotraj katerega se uporabljajo pravice intelektualne lastnine. Naš cilj je omogočiti izumiteljem, ustvarjalcem, uporabnikom in potrošnikom, da se prilagodijo novim okoliščinam in izboljšajo nove poslovne priložnosti. Novi predpisi bodo vzpostavljali ustrezno ravnovesje med spodbujanjem ustvarjanja in inovacij, delno prek zagotavljanja nagrad in naložb za ustvarjalce, delno pa prek spodbujanja čim širšega dostopa do blaga in storitev, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine. Vzpostavitev ustreznega ravnotežja bo znatno izboljšala položaj podjetij (od posameznih samostojnih umetnikov do velikih farmacevtskih družb), saj bo spodbujala naložbe in inovacije. To bo koristilo gospodarski rasti in konkurenčnosti enotnega trga EU. Potrošniki bodo uživali prednosti širšega in lažjega dostopa do podatkov in kulturnih vsebin, na primer do glasbe prek spleta. Strategija obravnava številna področja, da se zagotovi, da so pravice intelektualne lastnine v celoti krite – od patentov, ki jih podjetja potrebujejo za zaščito izumov, do spopadanja z zlorabami takih izumov s pomočjo predloga, ki je bil prav tako sprejet danes in ki bo poostril ukrepe proti ponarejanju in piratstvu. Med prvimi rezultati te splošne strategije za varstvo pravic intelektualne lastnine sta današnja predloga za enostavnejši sistem za dajanje dovoljenj za t.i. „osirotela dela“, ki bo omogočil spletni dostop do številnih kulturnih del, in za novo uredbo, ki bo poostrila carinske ukrepe v boju proti trgovini z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine.

„Zagotavljanje ustrezne stopnje varstva pravic intelektualne lastnine na enotnem trgu je ključnega pomena za evropsko gospodarstvo. Napredek je odvisen od novih idej in novega znanja,“ je povedal komisar za notranji trg Michel Barnier. „Če ne bo poskrbljeno za varstvo pravic, ne bo naložb niti inovacij. Po drugi strani pa morajo potrošniki in uporabniki imeti dostop do kulturnih vsebin, na primer do glasbe na spletu, da bodo lahko dobro uspevali novi poslovni modeli in da bo cvetela kulturna raznolikost. Naša naloga danes je najti pravo ravnovesje med tema dvema ciljema za pravice intelektualne lastnine. Tako bo evropski pravni okvir za pravice intelektualne lastnine v pomoč družbam in državljanom ter prilagojen spletnemu okolju in globalni tekmi za nove ideje.“

Komisar, pristojen za carino, Algirdas Šemeta je dejal: „Carina ima idealen položaj na državnih mejah, da zaščiti državljane in zakonita podjetja, ter izredno pomembno prispeva k boju proti ponarejanju in piratstvu.“ Dodal je še: „Prepričan sem, da je trden sistem pravic intelektualne lastnine ključnega pomena za celotno gospodarstvo EU. Z današnjim predlogom bodo carinski organi lahko zagotavljali boljše varstvo pravic intelektualne lastnine in se uspešneje borili proti trgovini z blagom, ki te pravice krši.“

Strategija za varstvo pravic intelektualne lastnine določa vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov ključne politike na različnih področjih, med drugim:

Patenti: Komisija je aprila že začela objavljati predloge za enotno patentno varstvo v okviru okrepljenega sodelovanja (glej IP/11/470). Medtem se bo nadaljevalo delo v zvezi s predlogi, povezanimi z ustanovitvijo enotnega in specializiranega sodišča za patente za klasične evropske patente in za bodoče evropske patente z enotnim učinkom. To bi znatno znižalo sodne stroške in skrajšalo trajanje sodnih postopkov, povezanih s patenti. Prav tako bi povečalo pravno varnost za podjetja.

Blagovne znamke: Čeprav je registracija blagovnih znamk v EU po vseh državah članicah usklajena že skoraj 20 let, blagovna znamka Skupnosti pa je bila ustanovljena že pred 15 leti, obstaja vedno večja potreba po izboljšanih, učinkovitejših in doslednejših sistemih za registracijo. Komisija namerava v letu 2011 predstaviti predloge za modernizacijo sistema blagovnih znamk tako na ravni EU kot na nacionalni ravni ter za njegovo prilagoditev internetni dobi.

Geografske označbe: Geografske označbe zagotavljajo povezavo med kakovostjo izdelka in njegovim geografskim poreklom. Vendar trenutno na ravni EU ni na voljo takega sistema, ki bi ščitil nekmetijske izdelke, kot so na primer marmor iz Carrare ali noži iz Solingena. To vodi do neenakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu. Zato bo Komisija v letih 2011 in 2012 izvedla temeljito analizo obstoječega pravnega okvira v državah članicah kot tudi možnega gospodarskega vpliva zaščite za nekmetijske izdelke z geografskimi označbami. Odvisno od rezultata ocene učinka bodo temu lahko na koncu sledili tudi zakonodajni predlogi.

Izdaja licenc za pravice, veljavnih v več državah: Kljub temu da so avtorske pravice v velikem obsegu usklajene, se licence za te pravice še vedno izdajajo na nacionalni ravni. Ob upoštevanju digitalnega enotnega trga je posodobitev izdajanja licenc za avtorske pravice in razdelitve prihodka eden izmed najpomembnejših izzivov, ki jih je treba obravnavati. Komisija bo v drugi polovici leta 2011 predložila predlog za vzpostavitev pravnega okvira za učinkovito večozemeljsko skupno upravljanje z avtorskimi pravicami, zlasti v glasbenem sektorju. Določila bo tudi skupne predpise v zvezi s transparentnim upravljanjem in razdelitvijo prihodka. Prav tako bo Komisija v drugi polovici leta 2011 začela posvetovanje v zvezi z raznimi vprašanji, povezanimi s spletno distribucijo avdiovizualnih del.

Digitalne knjižnice: Ustanovitev evropskih digitalnih knjižnic, ki ohranjajo in širijo bogato evropsko kulturno in intelektualno dediščino, je ključnega pomena za razvoj gospodarstva, temelječega na znanju. Da bi to olajšala, je Komisija danes predložila tudi pravni okvir, ki bo omogočil digitalizacijo in razpoložljivost na spletu t.i. „osirotelih del“ (dela, kot so knjige in časopisi ali članki, ki so še zmeraj zaščitena z avtorskimi pravicami, vendar imetniki teh pravic niso znani ali pa jih ni možno izslediti in tako pridobiti njihovo dovoljenje za objavo) – glej MEMO/11/333. Obenem je Komisija v pričakovanju sklenitve memoranduma o soglasju med knjižnicami, založniki, avtorji in kolektivnimi organizacijami, da se omogoči izdajanje dovoljenj za digitalizacijo knjig, ki niso dostopne na trgu, in dostop do njih.

Kršitve pravic intelektualne lastnine: Ponarejanje in piratstvo vedno bolj ogrožata gospodarstvo. Med letoma 2005 in 2009 je na mejnih prehodih EU število registriranih primerov blaga, pri katerem je obstajal sum kršenja pravic intelektualne lastnine, naraslo s 26 704 na 43 572. Hkrati pa kreativna industrija ocenjuje, da je samo v letu 2008 piratstvo evropsko glasbeno, filmsko in televizijsko industrijo ter industrijo programske opreme stalo 10 milijard evrov ter več kot 185 000 delovnih mest. Komisija je odločena okrepiti svoja prizadevanja na tem področju. Kot prvo je Komisija danes predlagala uredbo, ki naj bi okrepila Evropski opazovalni urad za ponarejanje in piratstvo, ki ga je ustanovila leta 2009, s prenosom njegovih nalog na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT). Tako bo Opazovalni urad lahko izkoristil strokovno znanje in izkušnje UUNT na področju intelektualne lastnine ter njegovo zelo ugodno bilanco v urejanju zadev v zvezi z blagovnimi znamkami in modeli. Zdaj morata to uredbo pregledati še Evropski parlament in Svet. Poleg tega bo Komisija spomladi leta 2012 predlagala revizijo Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (glej IP/04/540). Navedena direktiva določa ukrepe civilnega prava, ki imetnikom pravic omogočajo uveljavljanje njihovih pravic intelektualne lastnine, vendar jo je treba prilagoditi, zlasti v smislu specifičnih izzivov digitalnega okolja.

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na carini: Carina nadzoruje vse blago, ki prečka zunanje meje EU: izvaja različne vrste kontrol in ima bistveno vlogo v boju proti trgovini z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. Samo v letu 2009 so cariniki prestregli več kot 40 000 sumljivih pošiljk, v katerih je bilo 118 milijonov izdelkov. Glede na to, da je večina prestreženega blaga ponarejena ali pa gre za piratske izdelke, ima carina edinstveni položaj na mejah, ki omogoča uveljavljanje široke palete intelektualnih pravic. Kot del danes objavljene splošne strategije za varstvo pravic intelektualne lastnine Komisija predlaga tudi novo uredbo za carine, ki bo dodatno okrepila pravni okvir za carinske ukrepe. Eden izmed ciljev predloga uredbe je tudi obravnavanje trgovine z majhnimi pošiljkami ponarejenega blaga, poslanih po pošti, saj je velika večina tega blaga kupljena prek spleta.

Ozadje

Pravice intelektualne lastnine so osnova gospodarstva EU in ključnega pomena za njegovo nadaljnjo rast. Leta 2009 je vrednost 10 največjih blagovnih znamk v državah EU v povprečju znašala skoraj 9 % BDP. Kreativne industrije, katerih obstanek je odvisen od varstva avtorskih pravic, kot so industrija programske opreme, založniška industrija ter glasbena in filmska industrija, so leta 2006 v BDP EU prispevale 3,3 %, predstavljajo pa približno 1,4 milijona MSP in 8,5 milijona delovnih mest. Zaposlitev v industrijah gospodarstva, temelječega na znanju, je med letoma 1996 in 2006 zrasla za 24 %, medtem ko so druge industrije zabeležile 6-odstotni porast.

Dodatne informacije o pravicah intelektualne lastnine:

http://ec.europa.eu/internal_market/top_layer/index_52_en.htm

Glej MEMO/11/332 in MEMO/11/333

Dodatne informacije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v okviru carinske zakonodaje:

http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/index_en.htm

Dodatne informacije o novih carinskih predpisih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine:

Glej MEMO/11/327

http://ec.europa.eu/taxation_customs/index_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website