Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/11/585

Bruselj, 18. maja 2011

Evropska komisija zagotavlja večjo zaščito žrtev kaznivih dejanj

Poljskega turista med obiskom Pariza oropajo in hudo poškodujejo. Italijanskega najstnika v Helsinkih napadejo pred postajo podzemne železnice. Po ocenah je lahko v EU vsako leto 75 milijonov ljudi žrtev hudih kaznivih dejanj. Takšni dogodki imajo lahko uničujoče fizične, čustvene ter finančne posledice za žrtve in njihove družine. Kadar se ti zgodijo v tujini, lahko razlike v kulturi, jeziku in zakonodajah povzročijo znatne težave. Na koga naj se žrtve obrnejo po pomoč? Kakšne so njihove pravice? Eno izmed temeljnih načel Evropske unije je, da je treba ljudi nediskriminatorno obravnavati v vseh državah EU. To načelo je bilo potrjeno tudi v prelomni sodni zadevi Cowan proti Trésor public, v kateri je Sodišče Evropske unije leta 1989 razsodilo, da imajo žrtve pravico do odškodnine ne glede na njihovo državljanstvo. Vse žrtve, oropane ali poškodovane v terorističnem napadu, je treba obravnavati spoštljivo, ponuditi jim je treba zaščito in podporo ter možnost uveljavljanja pravnega varstva. Toda trenutno zakonodaje držav članic niso vedno enotne in ne zadovoljujejo vedno teh osnovnih potreb. Zato Evropska komisija danes predlaga sveženj ukrepov za zagotovitev minimalne ravni pravic, podpore in zaščite za žrtve po EU ne glede na njihov izvor ali bivališče. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ima EU na področju pravic žrtev kaznivih dejanj izrecno zakonodajno pristojnost.

„Naši sistemi kazenskega pravosodja se osredotočajo na prijetje storilcev kaznivih dejanj, zato se včasih zgodi, da zapostavljajo žrtve kaznivih dejanj. Današnja predloga bosta zagotovila, da bo EU najprej poskrbela za žrtve,“ je dejala podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „Glede na to, da vsako leto zaradi kaznivih dejanj trpi na milijone ljudi, lahko vsak državljan postane žrtev. Žrtve kaznivih dejanj pa potrebujejo spoštovanje, podporo, zaščito in zagotovilo, da je pravici zadoščeno. Zato postavljam žrtve v središče kazenskega pravosodja v EU in zagotavljam, da se te lahko zanesejo na minimalne pravice in podporo povsod v Evropi.“

Vse žrtve imajo ne glede na vrsto kaznivega dejanja, pa naj bo to rop, kraja, hišni vlom, napad, posilstvo, nadlegovanje, kaznivo dejanje iz sovraštva, teroristični napad ali trgovina z ljudmi, enake osnovne pravice: da se jih priznava ter z njimi ravna spoštljivo in dostojanstveno, da se zagotovita zaščita in podpora za njihovo fizično integriteto ter lastnino in da lahko uveljavljajo pravno varstvo ter pravico do odškodnine.

Komisija želi zagotoviti boljše upoštevanje teh potreb. Današnja predloga bosta z minimalnimi standardi EU okrepila obstoječe nacionalne ukrepe, tako da bo lahko imela vsaka žrtev enako osnovno raven pravic ne glede na svoje državljanstvo in ne glede na to, kje v EU se je kaznivo dejanje zgodilo.

S predlagano direktivo o minimalnih standardih za žrtve se bo v vseh 27 državah EU zagotovilo, da:

  • se vse žrtve spoštljivo obravnavajo ter da se policisti, tožilci in sodniki usposabljajo glede ustreznih načinov njihove obravnave,

  • žrtve prejmejo razumljive informacije o svojih pravicah in svoji zadevi,

  • je podpora žrtvam na voljo v vsaki državi članici,

  • žrtve lahko sodelujejo v postopkih, če tako želijo, na voljo pa jim je tudi pomoč za udeležbo na sojenju,

  • se opredelijo ranljive žrtve, na primer otroci, žrtve posilstva ali invalidi, in ustrezno zaščitijo,

  • so med policijskimi preiskavami kaznivega dejanja in med sodnimi postopki žrtve zaščitene.

Komisija predlaga tudi uredbo o vzajemnem priznavanju civilnopravnih zaščitnih ukrepov, da bi pomagala žrtve nasilja zaščititi pred vsako nadaljnjo škodo, ki bi jo povzročil njihov napadalec. Zagotovila bo tudi, da se žrtve nasilja (kot je nasilje v družini) med potovanjem ali selitvijo v drugo državo EU lahko še naprej zanesejo na odredbe o odvzemu prostosti ali zaščiti, izdane proti storilcu.

Današnji sklop predlogov je prvi korak, da postanejo žrtve kaznivih dejanj osrednji element naših pravosodnih sistemov. Komisija bo v naslednjih letih ukrepala za okrepitev obstoječih pravil EU o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj, da se jim zagotovi ustrezen dostop do odškodnine, zlasti če postanejo žrtve v tujini. Da bi imele žrtve nesreč v cestnem prometu v drugi državi EU možnost uveljavljanja odškodnine za nastalo škodo, namerava Komisija pregledati tudi obstoječo zakonodajo EU o koliziji zakonov, tako da se bodo osebe lahko zanesle na roke, ki se uporabljajo v njihovi državi.

Ozadje

Vsako leto je lahko do 15 % prebivalcev EU žrtev kaznivih dejanj, ki so se zgodila v EU. Poleg tega je lahko prizadetih še veliko več njihovih bližnjih družinskih članov, ki svojim najdražjim pomagajo premostiti dogodek oziroma okrevati zaradi fizične poškodbe ali finančnih težav po kaznivem dejanju. Tveganje, da nekdo postane žrtev, je enako veliko na potovanju v tujino kot doma. Glede na to, da Evropejci v EU vsako leto kot turisti opravijo približno 1,25 milijarde potovanj, bodo nekateri izmed njih zagotovo postali žrtve kaznivega dejanja v drugi državi.

Minimalna pravila za žrtve so del širšega cilja EU v okviru vzpostavljanja evropskega območja svobode, tako da se bodo ljudje lahko zanesli na enako raven osnovnih pravic ter zaupali pravosodnemu sistemu, ne glede na to, kje v EU se nahajajo.

Pravice žrtev so tudi temeljne pravice, vključno s spoštovanjem človekovega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja ter lastnine. Te pravice je treba varovati, skupaj s pravicami drugih, ki so vključeni v kazenski postopek, na primer oseb, ki so obtožene kaznivega dejanja.

Drugo pomembno načelo je nediskriminacija pri uveljavljanju pravic žrtev. Sodišče je v zadevi Cowan proti Trésor public potrdilo, da izvajanje določbe o odškodnini ne sme biti omejeno glede na njihovo državljanstvo. Zadeva se nanaša na turista iz Združenega kraljestva v Franciji, ki so ga oropali in poškodovali, ko je zapuščal postajo pariške podzemne železnice. Sodišče je ugotovilo, da bi moral biti državljan Združenega kraljestva obravnavan enako kot francoski državljan v zvezi z odškodnino za njegove poškodbe, saj je imel kot turist pravico izkoristiti prosto opravljanje storitev.

Danes predstavljeni novi ukrepi za okrepitev zaščite žrtev spadajo v okvir nadaljevanja dela Komisije z zvezi s Poročilom o državljanstvu 2010.

Glej tudi MEMO/11/310.

Dodatne informacije

Novinarsko središče Generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site