Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/11/565

V Bruslju, 13. maja 2011

Spomladanska napoved za 2011–2012: oživitev evropskega gospodarstva se nadaljuje kljub novim tveganjem

Postopna oživitev gospodarstva EU se bo še okrepila, obeti za leto 2011 pa so rahlo boljši od jesenskih napovedi. Po napovedih se bo BDP letos povečal za približno 1,75 %, leta 2012 pa za skoraj 2 %. Te napovedi podpirajo boljši obeti za svetovno gospodarstvo in na splošno pozitivna poslovna klima v EU. Inflacija pa se zaradi dviga cen blaga povečuje hitreje. Skupna inflacija naj bi letos v povprečju znašala okoli 3 % v EU in 2,5 % v območju evra, v letu 2012 pa naj bi se spustila na približno 2 % v EU in 1,75 % v območju evra. Medtem naj bi se razmere na trgu dela v napovednem obdobju počasi izboljšale. Stopnja brezposelnosti naj bi se do leta 2012 zmanjšala za 0,5 odstotne točke na nekaj čez 9 % v EU in na 9,75 % v območju evra. Javnofinančna konsolidacija se nadaljuje, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi se do leta 2012 zmanjšal na približno 3,75 % BDP. Napovedi pa se za posamezne države članice precej razlikujejo.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je povedal: „Glavno sporočilo napovedi je, da je oživitev evropskega gospodarstva stabilna in se nadaljuje kljub nekaterim nedavnim zunanjim pretresom in pritiskom na trgu z državnimi dolgovi. Javnofinančni primanjkljaji se očitno zmanjšujejo. Sedaj je bistveno, da te trende rasti in konsolidacije okrepimo in zagotovimo, da z njihovo pomočjo nastane tudi več delovnih mest in boljša delovna mesta. Za to je potrebna nadaljnja javnofinančna konsolidacija in odločno izvajanje strukturnih reform, ki spodbujajo nastanek novih delovnih mest in izboljšujejo konkurenčnost naših gospodarstev.“

Oživitev gospodarstva se nadaljuje

Gospodarstvo EU se nadalje krepi, čeprav so finančni trgi še vedno občutljivi, razmere na svetovnih trgih pa so postale težje. Okrevanje gospodarstva se širi in naj bi se, sodeč po napovedih iz lanske jeseni, nadaljevalo tudi v letu 2011. Zaradi popravka navzgor rasti izvoza naj bi se letos naložbe v opremo izrazito povečale. Nasprotno pa se bodo naložbe v gradbeništvu še naprej zmanjševale zaradi prilagoditev, ki potekajo v več državah članicah. Zasebna potrošnja v EU naj bi se po pričakovanjih letos rahlo povečala, nato pa naj bi se postopno okrepila zaradi razmer na trgu dela, ki se počasi izboljšujejo, zmerne rasti prihodkov in nižje stopnje varčevanja. Postopno okrepitev pa je v primerjavi z jesensko napovedjo nekoliko upočasnila višja stopnja inflacije. Poleg tega bodo proces zmanjšanja finančnega vzvoda, ki poteka v podjetniškem sektorju in sektorju gospodinjstev, večji strah pred tveganjem in posledice javnofinančne konsolidacije kratkoročno negativno vplivali na kapitalsko porabo in potrošnjo prebivalstva.

Kot je običajno značilno za gospodarsko okrevanje po hudi krizi, naj bi bila oživitev gospodarstva EU počasnejša kot pri prejšnjih gospodarskih obnovitvah, vendar se bo ob postopni okrepitvi domačega povpraševanja vse bolj sama vzdrževala. Glede letnih povprečij naj bi se rast BDP povečala z nekaj več kot 1,5 % v območju evra in 1,75 % v EU to leto na približno 2 % v obeh regijah v letu 2012. Podatki za leto 2011 so v primerjavi s prejšnjo obsežno napovedjo iz lanske jeseni rahlo višji od pričakovanih.

Različen razvoj v državah članicah

Skupna slika zakriva očitne razlike v razvoju v različnih državah članicah. Nekatere države, zlasti Nemčija pa tudi nekatera manjša gospodarstva, usmerjena v izvoz, so zabeležila jasno okrepitev dejavnosti, medtem ko druge države, predvsem obrobne, zaostajajo. Pričakuje se, da se bo hitrost oživitve gospodarstva znotraj EU še naprej razlikovala.

Popravek neravnovesij znotraj EU, ki še poteka, naj bi se v napovednem obdobju nadaljeval. Prilagoditev je najbolj izrazita v državah, kjer so bili primanjkljaji zelo veliki na začetku krize, predvsem zaradi omejitve potrošnje. Poleg tega se nekateri strukturno visoki presežki na tekočih računih postopno zmanjšujejo zaradi močnejšega domačega povpraševanja in dinamičnega uvoza.

Oživitev brez znatnega zmanjšanja brezposelnosti, a z boljšimi javnimi financami

Razmere na evropskih trgih dela so še vedno raznolike: na Nizozemskem in v Avstriji znaša stopnja brezposelnosti 4–5 %, v Španiji in baltiških državah pa 17–21 %. Stopnja zaposlenosti v EU se je v zadnji četrtini leta 2010 rahlo okrepila zaradi izboljšanja v vseh sektorjih, razen industriji in gradbeništvu. Ker gospodarska rast običajno vpliva na rast stopnje zaposlenosti z zakasnitvijo, se letos za obe regiji pričakuje rahlo izboljšanje zaposlenosti. Za stopnjo brezposelnosti za obe regiji se v napovednem obdobju pričakuje zmanjšanje za okoli 0,5 odstotne točke. Čeprav so se obeti od jesenske napovedi rahlo izboljšali, se še vedno pričakuje oživitev gospodarstva brez znatnega zmanjšanja brezposelnosti.

Javne finance so se lansko leto začele izboljševati. Zaradi močnejše rasti in končanja začasnih spodbujevalnih ukrepov naj bi se javnofinančni primanjkljaj v EU zmanjšal, in sicer s 6,5 % BDP leta 2010 na približno 4,75 % leta 2011 in 3,75 % leta 2012. Za območje evra se pričakuje pretežno podoben trend, a na nekoliko nižji ravni. Obeti so se v primerjavi z jesensko napovedjo nekoliko izboljšali. Podlaga za večino prilagoditev v obeh regijah je zmanjševanje stroškov. Nasprotno se delež javnega dolga v napovednem obdobju povečuje in bo do leta 2012 dosegel 83 % BDP v EU in 88 % v območju evra.

Višja inflacija

V prihodnjem obdobju je tako v EU kot tudi v območju evra napovedana razmeroma visoka rast cen življenjskih potrebščin, ki pa ne bo dosegla porasta iz leta 2008. Inflacija po HICP naj bi letos (zlasti zaradi višjih cen energije) v povprečju znašala skoraj 3 % v EU in 2,5 % v območju evra, v letu 2012 pa naj bi se spustila na približno 2 % v EU in 1,75 % v območju evra. Še vedno precejšen gospodarski zastoj naj bi omejeval tako realno rast plač in inflacijo, s čimer bo delno uravnotežil pričakovan dvig cen energije in blaga.

Zaradi večje negotovosti prevladujejo negativna tveganja

Politične spremembe na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter gospodarske posledice potresa in cunamija na Japonskem so zaostrile negotovost in pomenijo negativna tveganja za svetovno gospodarstvo, ki lahko povzročijo višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast na svetovni ravni v primerjavi z osnovnim scenarijem.

Finančni trgi so še vedno občutljivi, zlasti na področju državnih obveznic, tako da škodljivih negativnih povratnih zank ni mogoče popolnoma izključiti. Poleg tega so prisotna tveganja zaradi pritiskov na deviznih trgih.

Pozitivna stran pa je, da bi svetovna gospodarska rast, ki je zaradi živahnejšega domačega povpraševanja na novih trgih, močnejša od predvidene, lahko nadalje spodbudila rast izvoza EU. Znotraj EU je lahko usklajevanje rasti BDP z domačim povpraševanjem uspešnejše, kot je predvideno v napovedi, če se npr. trg dela odreže bolje od pričakovanj. Podobno ima lahko močna oživitev gospodarstva v Nemčiji večje pozitivne posledice za druge države članice od predvidenih.

V bilanci tveganj za obete glede gospodarske rasti, predstavljene v tej napovedi, prevladujejo negativna tveganja.

Podrobnejše poročilo je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2011_spring_forecast_en.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website