Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/11/557

V Bruslju, 12. maja 2011

Varnost blaga: skozi sito manj nevarnih izdelkov, glavni cilj ostaja varnost pri viru

Vsem nam je pomembno, da so izdelki, ki jih kupimo v EU, varni, pa naj gre za otroški voziček ali nov par čevljev. Dobra novica je, da trg EU zaradi hitrejšega prepoznavanja in odstranjevanja doseže manj nevarnih izdelkov. Glede na danes objavljeno letno poročilo RAPEX za leto 2010 je bilo zaradi učinkovitejšega sistema EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih potrošniških izdelkih (RAPEX) leta 2010 prepovedanih, s trga umaknjenih ali odpoklicanih rekordnih 2 244 nevarnih izdelkov (13 % več kot leta 2009). Države članice so okrepile svoja prizadevanja, svojo odgovornost na področju varnosti izdelkov pa resneje jemljejo tudi evropska podjetja, kot to potrjuje znatno večja (za 200 %) uporaba namenskega sistema za hitro obveščanje za podjetja. Zdaj je v središču pozornosti varnost pri viru, torej v tovarnah (zasnova in izdelava izdelkov), krepi pa se tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti s Kitajsko.

Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli je dejal: „Varnost pri viru je ključnega pomena za varnost izdelkov, zlasti v novih okoliščinah globalizacije. Podjetja morajo varnostna tveganja izključiti že pri zasnovi izdelkov, proizvajalci pa morajo upravljati kakovost proizvodnega procesa in preverjati končne izdelke, ki pridejo s tekočega traku. Partnerstva že prinašajo rezultate, tako v Evropi kot državah, ki nam dobavljajo izdelke, na primer na Kitajskem. To pomeni, da se lahko posvetimo najbolj nujnim nalogam.“

Sistem RAPEX čedalje učinkovitejši

Od uvedbe sistema RAPEX leta 2004 (ko je bila v nacionalne zakonodaje prenesena direktiva o splošni varnosti proizvodov) je število prijav naraslo s 468 leta 2004 na 2 244 leta 2010. Večja zmogljivost in učinkovitost sistema je posledica:

  • dejavnejšega izvajanja predpisov o varnosti izdelkov, vključno s posebnimi projekti,

  • boljšega dodeljevanja sredstev,

  • večje ozaveščenosti podjetij glede njihovih obveznosti,

  • tesnejšega sodelovanja s tretjimi državami, zlasti Kitajsko,

  • razvoja mrež in usposabljanj, ki jih usklajuje Evropska komisija.

V prihodnje bo več pozornosti namenjene kakovosti in uporabnosti prijav.

Kar zadeva države porekla, se je število prijav kitajskih izdelkov prek sistema RAPEX rahlo zmanjšalo (za 2 %, s 60 % leta 2009 na 58 % leta 2010). 17 % izdelkov je bilo evropskega porekla, 10 % neznanega porekla, 15 % pa jih je bilo iz drugih držav.

Vključenost vseh držav članic

V sistemu RAPEX so z odkrivanjem novih nevarnih izdelkov in obveščanjem o njih ter ustreznim ukrepanjem v skladu s prejetimi informacijami dejavno sodelovale vse države članice.

Polovica sodelujočih držav je leta 2010 dodatno okrepila svoje dejavnosti v sistemu. Med državami z največ prijavami so Nemčija (204), Bolgarija (192), Madžarska (191), Ciper (178) in Grčija (159). Iz teh držav izhaja 47 % vseh prijav izdelkov, ki pomenijo resno tveganje za potrošnike.

Na vrhu seznama oblačila in tekstil, igrače ter motorna vozila

Med najpogosteje prijavljenimi izdelki so bili oblačila in tekstil (625 prijav zaradi tveganja zadušitve in draženja), sledijo igrače (488 prijav, zlasti zaradi tveganja zadušitve) in motorna vozila (175 prijav zaradi tveganja poškodb). Navedene kategorije izdelkov so leta 2010 predstavljale 66 % vseh prijav izdelkov, ki pomenijo resno tveganje. Četrta najpogosteje prijavljena vrsta izdelkov so bile električne naprave (158 prijav zaradi tveganja električnega udara).

Rezultati tržnega nadzora varnosti čelad v EU

Leta 2010 so organi za tržni nadzor v 11 državah1 izvedli preverjanje varnosti čelad za prostočasne dejavnosti (alpsko smučanje, deskanje na snegu, kolesarjenje, rolkanje, rolanje in jahanje). Pri 367 čeladah so preverili izpolnjevanje ustreznih varnostnih predpisov.

63 % vzorčenih čelad ni izpolnjevalo zahtev glede označevanja in navodil za uporabo. Zaradi preverjanja parametrov varnosti je bilo 40 čelad, ki so jih strokovnjaki organov za tržni nadzor opredelili kot potencialno neskladne, poslanih v laboratorij za celovito preskušanje varnostnih vidikov, npr. vidnega polja, zmogljivosti absorpcije udarca ter primernosti zadrževalnega sistema za trdno namestitev čelade. Rezultati so pokazali, da skoraj polovica preskušenih modelov ni izpolnjevala ustreznega standarda za enega ali več zgoraj navedenih parametrov.

Glavni namen tega projekta (ki ga je usklajevala evropska mreža nadzornih organov PROSAFE2) je bil zmanjšati število nevarnih čelad na trgu EU. Državam članicam je tudi omogočil, da so pridobile izkušnje pri sodelovanju za boljši nadzor in učinkovitejše izvajanje varnostnih predpisov. Nacionalni organi si bodo še močneje prizadevali za skladnost izdelkov z ustreznimi varnostnimi zahtevami ter za obveščanje in izobraževanje gospodarskih subjektov in potrošnikov.

Več informacij:

MEMO/11/288

Naše spletno mesto: http://ec.europa.eu/consumers/safety/news/index_en.htm

1 :

Ciper, Češka, Nemčija, Španija, Litva, Latvija, Nizozemska, Švedska in Slovenija ter Islandija in Norveška.

2 :

Evropski forum za uveljavljanje varnosti izdelkov je neprofitna organizacija, ki so jo ustanovili nadzorni organi različnih evropskih držav in ki jo podpira Evropska komisija. Njen namen je okrepiti tržni nadzor z uveljavljanjem najboljših praks (www.prosafe.org).


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site