Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/11/553

V Bruslju, 10. maja 2011

Potrebe v ospredju: EU preoblikovala uvozno shemo za države v razvoju

Evropska komisija namerava svoje uvozne preferenciale usmeriti na države v razvoju, ki to najbolj potrebujejo. Splošni sistem preferencialov (GSP), s katerim se odobrijo posebni tarifni preferenciali državam v razvoju v obliki ničelnih ali znižanih tarifnih stopenj ali kvot, bo omejila na približno 80 držav ter tako upoštevala globalno konkurenčnost naprednejših držav v razvoju. Hkrati želi spodbuditi še več držav k upoštevanju bistvenih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, delovnih standardih, okolju in dobrem upravljanju v okviru sheme GSP+, s katero se odobrijo dodatne trgovinske koncesije za trgovsko ranljive države.

„Globalno gospodarsko ravnovesje se je v zadnjih desetletjih zelo spremenilo. Svetovne tarife še nikoli niso bile tako nizke. Če odobrimo tarifne preferenciale v tem konkurenčnem okolju, morajo imeti od tega največ koristi tiste države, ki to najbolj potrebujejo. Trgovina in razvoj sta med seboj povezana, tarifni preferenciali pa so majhen del našega širšega načrta za pomoč revnejšim gospodarstvom, da izboljšajo svojo prisotnost na globalnih trgih“, je povedal evropski komisar za trgovino Karel De Gucht.

Glavne točke predloga:

  • Usmerjanje preferencialov GSP na manj držav. Medtem ko bi velik obseg izdelkov in stopnje preferencialov ostali nespremenjeni, številne države ne bi bile več upravičene do teh koristi, vključno z:

  • državami, ki že imajo visok ali srednje visok dohodek na prebivalca po mednarodno sprejetem izračunu Svetovne banke (na primer Kuvajt, Rusija, Saudova Arabija in Katar);

  • državami s prednostnim dostopom do EU, ki je vsaj tako dober kot v okviru GSP, na primer v okviru Sporazuma o prosti trgovini ali posebne avtonomne trgovinske ureditve;

  • z mnogimi čezmorskimi državami in ozemlji, ki imajo alternativni režim dostopa na trg za razvite trge;

    Dokončni seznam držav upravičenk bo opredeljen šele na koncu rednega zakonodajnega postopka in bo temeljil na podatkih iz zadnjih treh let.

  • Krepitev spodbud za spoštovanje glavnih človekovih pravic in pravic delavcev, okoljskih standardov in dobrih standardov upravljanja prek trgovine z lajšanjem dostopa do sheme GSP+, s katero se ranljivim državam odobrijo dodatni, večinoma dajatev prosti preferenciali.

  • Merilo ranljivosti je eden od dveh gospodarskih pogojev, ki jih mora država izpolniti za upravičenost do GSP+. V okviru trenutnega predloga bo shemo lahko koristilo več držav. S pristopom k shemi GSP+ bodo države morale spoštovati bistvene mednarodne standarde. Države bodo lahko kadarkoli zaprosile za dostop do GSP+ in ne le na leto in pol;

  • Morebitne upravičenke GSP+ se morajo obvezati, da bodo učinkovito in v celoti sodelovale z mednarodnimi organizacijami glede spoštovanja mednarodnih konvencij, kar je drugo gospodarsko merilo, ki ga morajo države izpolniti, če želijo zaprositi za dostop do sheme GSP+. Dokazno breme za izvajanje mednarodnih konvencij bo zdaj na strani zadevnih držav. GSP+ bo okrepila preverjanja in spremljanje ter oblikovala zanesljivejše postopke za začasno opustitev sheme.

  • Krepitev učinkovitosti trgovinskih koncesij za najmanj razvite države s shemo EU „Vse razen orožja“ (EBA). Z omejitvijo dostopa do GSP se bo zmanjšal konkurenčni pritisk, preferenciali za najmanj razvite države pa bodo postali ustreznejši. Shema EBA je že zdaj neprimerljiva s katerim koli programom drugih razvitih držav.

  • Več predvidljivosti, preglednosti in stabilnosti. Sistem se trenutno pregleduje vsake tri leta, vendar bo v prihodnje postal v časovno neomejen. S tem bo nakupovanje v državah, ki so upravičene do GSP, za uvoznike EU postalo lažje in privlačnejše. Postopki pa bodo zaradi jasnejših in bolje opredeljenih pravnih načel in objektivnih meril postali preglednejši.

O predlogih bosta razpravljala Svet in Evropski parlament z namenom, da začne prenovljeni GSP veljati najkasneje 1. januarja 2014.

Ozadje

Trgovina se je izkazala za močen motor rasti za številne države, ki je na stotine milijonom pomagala ubežati pred revščino. Trgovinska politika EU je bila oblikovana v podporo temu postopku. Od leta 1971 so sheme EU, kot je shema GSP, državam v razvoju omogočale plačevanje nižjih uvoznih tarif za nekatere ali za vse izdelke, izvožene v EU.

Leta 2009 je bil uvoz s preferenciali GSP vreden 60 milijard EUR, kar predstavlja 4 % celotnega uvoza EU in 9,3 % celotnega uvoza EU iz držav v razvoju. Po spremenjeni shemi je vrednost uvoza, ki mu bodo zagotovljeni preferenciali GSP, ocenjen na 37,7 milijard EUR.

Trenutna shema GSP zajema tri elemente:

  • splošni režim GSP, ki zagotavlja znižanja uvoznih tarif za 176 držav in ozemelj v razvoju;

  • posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+). Ta režim nudi dodatne preferenciale za podporo ranljivim državam v razvoju pri njihovi ratifikaciji in izvajanju mednarodnih konvencij na področju človekovih pravic in pravic delavcev, trajnostnem razvoju in dobrem gospodarskem upravljanju. Trenutna shema GSP+ ima 15 upravičencev1;

  • režim „Vse razen orožja“, ki zagotavlja popoln dostop (brez carin in kvot) do trga EU za vse proizvode, razen orožja in streliva, za 49 najmanj razvitih držav, kakor jih opredeljuje ZN.

Shema GSP se izvaja v desetletnih ciklih, da se lahko upoštevajo spreminjajoči se trgovinski tokovi. Sedanji cikel se je začel leta 2006 in se konča leta 2015. Shema se izvaja z zaporednimi uredbami, ki veljajo tri leta. sedanjo shemo GSP je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 732/2008, ki je začela veljati 1. januarja 2009 in bo prenehala veljati 31. decembra 2011. Leta 2010 je Komisija sprejela predlog za podaljšanje veljavnosti obstoječe uredbe GSP, da se zagotovi kontinuiteta po letu 2011. Pričakuje se, da bo trenutni sistem podaljšan do konca leta 2013.

Več informacij:

Memo: MEMO/11/284

Ozadje trenutne sheme GSP:

http://ec.europa.eu/trade/wider-agenda/development/generalised-system-of-preferences/.

1 :

Armenija, Azerbajdžan , Bolivija, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, Salvador, Gruzija, Gvatemala, Honduras, Mongolija, Nikaragva, Peru, Paragvaj in Panama


Side Bar