Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Komisija predlaga boljše upravljanje migracij, usmerjenih v EU

Commission Européenne - IP/11/532   04/05/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/532

V Bruslju, 4. maja 2011

Komisija predlaga boljše upravljanje migracij, usmerjenih v EU

Komisija je danes predstavila pobude za bolj strukturiran, vsestranski in hitro odziven pristop EU v zvezi z migracijskimi izzivi in priložnostmi, zlasti glede na trenutno dogajanje v Sredozemlju. Pobude zajemajo različne vidike migracij, vključno z okrepljenim mejnim nadzorom in upravljanjem schengenskega območja, dokončanjem skupnega evropskega azilnega sistema, bolj osredotočenimi zakonitimi migracijami, izmenjavo najboljših praks za uspešno vključevanje migrantov in strateškim pristopom na področju odnosov s tretjimi državami v zvezi z migracijami. Te pobude dopolnjujejo nujne kratkoročne ukrepe, ki jih je Komisija že sprejela za reševanje migracijskih razmer v Sredozemlju in migracijskih pritiskov na države članice, ki so migracijam najbolj izpostavljene.

„Jasno je, da EU potrebuje močno skupno azilno in migracijsko politiko. To je v zadnjih nekaj mesecih postalo še toliko bolj očitno glede na zgodovinske dogodke v Severni Afriki. EU mora upravičiti svoje poslanstvo, da nudi pribežališče tistim, ki potrebujejo zaščito, in da obenem izkaže solidarnost tako z državami v Severni Afriki, ki trenutno dajejo zatočišče velikemu številu migrantov iz Libije, kot tudi z državami članicami, ki se soočajo z velikanskim pritokom migrantov, ki priplujejo po morju. Očitno je tudi, da bi EU lahko imela koristi od osredotočenega priseljevanja delavcev z namenom pripomoči k reševanju pričakovanega pomanjkanja delavcev v mnogih panogah in nadomestiti predviden upad števila delovno sposobnega prebivalstva v prihodnjih letih. Vendar pa je treba migracije obenem ustrezno upravljati – to pomeni zagotavljanje učinkovitega mejnega nadzora in vrnitve nezakonitih migrantov. To tudi pomeni, da ne bi smeli dopustiti, da se države članice na naših zunanjih mejah same soočajo z izrednimi migracijskimi razmerami, in da je treba skleniti migracijska in mobilnostna partnerstva s tretjimi državami, ki bodo omogočala sodelovanje. Te dolgoročne cilje moramo upoštevati tudi pri reševanju nujnejših potreb, ki so posledica nemirov v Severni Afriki,“ je dejala Cecilia Malmström, komisarka, pristojna za notranje zadeve.

Medtem ko dogodki v južnem Sredozemlju milijonom ljudi prinašajo upanje v boljše življenje, pa so tudi vzrok razselitve več kot 650 000 ljudi, ki so morali pobegniti pred nasiljem v Libiji. Do zdaj je v Evropo prispelo zelo malo prosilcev za azil. Vendar pa je več kot 25 000 ljudi sklenilo, da bodo skušali v EU najti boljše življenjske pogoje. Nekatere države članice EU so bolj neposredno izpostavljene masovnih prihodom migrantov kot druge, vendar pa teh razmer ni mogoče reševati le na nacionalni ravni. Potrebno je dejavno ukrepanje vseh držav članic na ravni EU.

„Nedavni dogodki zbujajo tudi pomisleke o delovanju schengenskega sistema. Prosto gibanje ljudi prek evropskih meja je velik dosežek na področju, kjer ne smemo nazadovati, ampak kvečjemu napredovati. Zato je Komisija že predlagala boljši mehanizem za ocenjevanje, da bi zagotovila učinkovit nadzor zunanjih meja. Za zaščito stabilnosti schengenskega območja bo morda tudi treba predvideti začasno ponovno uvedbo omejenega nadzora na notranjih mejah v res izjemnih okoliščinah, kot na primer, kadar je del zunanje meje izpostavljen velikemu nepričakovanemu pritisku,“ je še omenila komisarka Cecilia Malmström.

EU se je naglo odzvala na navedene izzive z razpoložljivimi operativnimi in finančnimi orodji. Sproščena so bila sredstva za obvladovanje humanitarnih kriz, ki so jih povzročili nenadni prilivi beguncev in razseljenih oseb v države v sosedstvu Libije. Ta podpora je skupaj z dvostransko zagotovljenimi finančnimi sredstvi omogočila postavitev začasnih zavetišč za begunce in razseljene osebe, zadovoljitev njihovih temeljnih potreb in pomoč mnogim od njih pri vrnitvi v njihove izvorne države. Agencija FRONTEX je začela skupno operacijo (EPN Hermes Extension 2011), katere namen je bil pomagati Italiji pri reševanju položaja migrantov in beguncev, ki so pripluli do italijanskih obal. EUROPOL je v Italijo poslal skupino strokovnjakov, da bi organom pregona med nezakonitimi migranti, ki so prišli na italijansko ozemlje, pomagala ugotoviti istovetnost morebitnih tihotapcev ljudi. Države članice, ki so najbolj izpostavljene vedno večjim tokovom beguncev in nezakonitih migrantov, so prejele tudi finančno pomoč.

Odziv EU na krizne razmere je bil sicer vsestranski, vendar pa je trenutna kriza izpostavila dejstvo, da še vedno obstajajo načini, kako lahko EU bolje rešuje takšne razmere in na splošno upravlja migracije. Zato Komisija predlaga vrsto pobud, ki zajemajo naslednje vidike:

  • dokončanje skupnega evropskega azilnega sistema do leta 2012 v skladu s temeljnimi vrednotami in mednarodnimi obveznostmi Unije,

  • okrepljena mejni nadzor in upravljanje schengenskega območja za obvladovanje nezakonitega priseljevanja, zagotovitev, da vsaka država članica učinkovito nadzoruje svoj del zunanjih meja EU v skladu s pravili in duhom prava EU ter krepitev zaupanja v učinkovitost sistema EU za upravljanje migracij,

  • bolje usmerjene zakonite migracije v EU za lajšanje priseljevanja oseb, katerih strokovno znanje je potrebno za reševanje pričakovanega pomanjkanja delovne sile in strokovnega znanja ter prispevanje k nadomestitvi predvidenega upada števila delovno sposobnega prebivalstva EU,

  • izmenjavo najboljših praks v pristopih držav članic k vključevanju zakonitih priseljencev v EU na način, ki bo zagotovil kar največje možne gospodarske koristi priseljevanja in socialno usklajenost v Uniji,

  • strateški pristop k odnosom s tretjimi državami na področju z migracijami povezanih vprašanj, ki bo usmerjen k lajšanju gibanja oseb v okviru povečanih možnosti zakonitih migracij skupaj z ukrepi za preprečevanje nezakonitih migracij.

Naslednji koraki

Sporočilo Komisije bo podlaga za razpravo na izrednem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve, sklicanem 12. maja, ki naj bi mu sledila na migracije osredotočena razprava na zasedanju Evropskega sveta 24. junija. Temu bodo sledile spremljevalne pobude v prihodnjih tednih in mesecih, zlasti migracijski „sveženj“, ki naj bi bil kolegiju predložen v sprejetje 24. maja.

Ozadje

Od začetka leta se prebivalstvo iz severnoafriških držav masovno izseljuje, zlasti iz Libije. V skladu z zadnjimi ocenami je več kot 650 000 oseb zapustilo ozemlje Libije, da bi se izognile nasilju v državi. Ti ljudje so bili gostoljubno sprejeti v sosednjih državah, predvsem v Tuniziji in Egiptu, in mnogi med njimi so se od takrat že sami ali ob pomoči drugih uspeli vrniti v domače države.

Več kot 25.000 migrantov, predvsem iz Tunizije, v manjšem obsegu pa tudi iz drugih afriških držav, je pobegnilo v Unijo, tako da so pristali na obalah Italije (večinoma na italijanskem otoku Lampedusa) in Malte, ki sta zdaj obe pod močnim migracijskim pritiskom. Poleg razseljenih oseb in migrantov je zapustilo Libijo tudi precejšnje število beguncev z državljanstvom različnih držav, vključno s Somalijci, Eritrejci in Sudanci, in nekaterim od njih je uspelo priti do Italije in Malte. Zaradi teh dogodkov se stopnjuje pritisk na sisteme zaščite in sprejema nekaterih držav članic EU.

Dodatne informacije

MEMO/11/273

Dodatne informacije o odzivu Evropske komisije na migracijske tokove iz Severne Afrike: MEMO/11/226

Dodatne informacije o predlogu Komisije za uvedbo mehanizma za ocenjevanje pravilnega izvajanja schengenskih predpisov: IP/10/1493

Spletna stran Cecilie Malmström, komisarke za notranje zadeve:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/malmstrom/welcome/default_en.htm.

Spletna stran GD za notranje zadeve:

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/index_en.htm.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site