Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/11/526

Bruselj, 3. maja 2011

Biotska raznovrstnost: Komisija naznanja novo strategijo za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v naslednjih desetih letih

Komisija je danes predstavila novo strategijo za zaščito in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v naslednjem desetletju v Evropi. Strategija vključuje šest ciljev, ki obravnavajo glavne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in bodo zmanjšali največje pritiske na naravo in ekosistemske storitve v EU z utrditvijo ciljev biotske raznovrstnosti v ključnih sektorskih politikah. Upoštevajo se tudi svetovni vidiki izgube biotske raznovrstnosti, kar zagotavlja, da EU prispeva k boju proti izgubi biotske raznovrstnosti po vsem svetu. Strategija je v skladu z obveznostmi, ki jih je EU prevzela lani v Nagoyi na Japonskem.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: „Smo del biotske raznovrstnosti, vendar smo od nje odvisni tudi prek naše hrane, sladke vode in čistega zraka ter stabilnega podnebja. Je naš naravni kapital, ki ga prehitro zapravljamo. In vsi vemo, kaj se zgodi, če se prekomerno zadolžimo. Vsi se moramo zavedati resnosti tega stanja in naše nesposobnosti v preteklosti, da bi rešili ta problem. Prišel je čas, ko moramo izredno povečati naša prizadevanja. Prepričan sem, da nas bo ta novi večsektorski pristop usmeril na pravo pot za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2020.“

Boljša zaščita za svet pod pritiskom

Biotska raznovrstnost je v Evropi v težavah, saj vrste izginjajo po stopnjah brez primere. Mnogo ekosistemov je uničenih do te mere, da ne morejo več zagotavljati mnogovrstnih storitev, od katerih smo odvisni – od čistega zraka in vode do opraševanja pridelkov in zaščite pred poplavami. To uničenje za EU predstavlja ogromne socialne in gospodarske izgube. Tako ima na primer opraševanje žuželk, ki v Evropi izrazito upada, v EU ocenjeno gospodarsko vrednost 15 milijard letno. Stanje na svetovni ravni ni nič manj zaskrbljujoče.

Danes sprejeta strategija predstavlja šest prednostnih ciljev in spremljevalnih ukrepov, da bi kar najbolj zaustavila grožnje za biotsko raznovrstnost. Ukrepi zajemajo:

  • dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje za varstvo narave in omrežje naravnih zalog, da se zagotovijo velike izboljšave ohranitvenega stanja habitatov in vrst;

  • izboljšanje in obnavljanje ekosistemov in ekosistemskih storitev, kadar koli je to mogoče, zlasti s povečano uporabo zelene infrastrukture;

  • zagotavljanje trajnosti kmetijstva in gozdarskih dejavnosti;

  • varstvo in zaščita ribjih staležev EU;

  • nadzor invazivnih vrst, kar je vedno pogostejši vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti v EU;

  • povečanje prispevka EU k usklajenemu svetovnemu ukrepanju za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti.

Izpolnjevanje obveznosti

Strategija je v skladu z dvema glavnima obveznostma, ki so jih voditelji EU prevzeli marca 2010, in sicer zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v EU do leta 2020 ter zaščita, ocena in obnovitev biotske raznovrstnosti EU in ekosistemskih storitev do leta 2050. Je tudi v skladu s svetovnimi obveznostmi, prevzetimi oktobra 2010 v Nagoyi v okviru konvencije o biološki raznovrstnosti, s čimer so svetovni voditelji sprejeli paket ukrepov za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti po vsem svetu v prihajajočem desetletju.

Strategija za biotsko raznovrstnost bo kot sestavni del strategije Evropa 2020 prispevala k ciljem za učinkovitost virov, saj bo zagotovila, da se z naravnim kapitalom Evrope upravlja trajnostno, ter k ciljem za ublažitev podnebnih sprememb in ciljem prilagajanja z izboljšanjem odpornosti ekosistemov in storitev, ki jih zagotavljajo.

Ozadje

Naravni in z naravo povezani viri našega planeta – od posameznih vrst do ekosistemov, kot so gozdovi, koralni grebeni, sladke vode in tla – se zaskrbljujoče hitro zmanjšujejo. Izguba biotske raznovrstnosti svetovnemu gospodarstvu vsako leto povzroči milijardne stroške, s tem pa ne izpodjeda samo gospodarskih okolij, temveč tudi poslovne priložnosti in omejuje možnosti boja proti revščini.

V EU je zmanjševanje biotske raznovrstnosti v glavnem posledica sprememb rabe zemljišč, onesnaževanja, prekomernega izkoriščanja virov, nenadzorovanega širjenja tujerodnih vrst in podnebnih sprememb. Ti pritiski so stalni ali pa se njihova intenzivnost povečuje. Le 17 % ocenjenih habitatov in vrst dosega ugodno stanje ohranjenosti, večina ekosistemov pa ni več sposobna zagotavljati optimalne kakovosti in količine storitev, od katerih smo odvisni, npr. opraševanje pridelkov, čisti zrak in voda ter nadzor poplav ali erozije.

Trenutne svetovne stopnje izginjanja vrst so do tisočkrat večje od naravnih stopenj, zlasti zaradi človekovih dejavnosti. V EU grozi izumrtje približno 25 % evropskim živalskim vrstam, vključno s sesalci, dvoživkami, plazilci, pticami in metulji, 88 % staležev rib pa je prekomerno izkoriščenih ali v veliki meri izčrpanih.

Dodatne informacije:

Vse podrobnosti o vsebini sporočila so na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/policy/index_en.htm

Vprašanja in odgovori o novi strategiji so na spletni strani: MEMO/11/268

Glej tudi spletno stran o kampanji Komisije v zvezi z biotsko raznovrstnostjo:

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_en.htm

Več informacij o politiki EU glede biotske raznovrstnosti po letu 2010 je na spletni strani: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/policy/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site