Navigation path

Left navigation

Additional tools

Digitalna agenda: Komisija in evropska industrija s skupnimi močmi za izgradnjo interneta prihodnosti

European Commission - IP/11/525   03/05/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/525

V Bruslju, 3. maja 2011

Digitalna agenda: Komisija in evropska industrija s skupnimi močmi za izgradnjo interneta prihodnosti

Danes je podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes uvedla prvo stopnjo javno-zasebnega partnerstva za internet prihodnosti (FI‑PPP), vrednega 600 milijonov EUR. Partnerstvo bo podprlo inovacije v Evropi ter podjetjem in vladam pomagalo razviti internetne rešitve, ki bodo zmožne obdelovati eksponentno povečane spletne podatke. Do sedaj smo se srečevali z internetom povezanih računalnikov (in povezanih ljudi), internet pa postaja vse bolj mobilen in bo povezoval raznovrstne stroje in predmete. Obstoječi internet preprosto ni zmožen obdelovanja prihodnjih tokov podatkov in zagotavljanja želene točnosti, prilagodljivosti in varnosti. V okviru partnerstva bo preučenih osem področij, na katerih bi ta podatkovna revolucija lahko spodbudila inovacije in nastanek novih delovnih mest v panogah mobilnih tehnologij in programske opreme ter v storitvenem sektorju. Evropska komisija bo javno‑zasebnemu partnerstvu v obdobju petih let zagotovila sredstva v višini 300 milijonov EUR, tem pa bodo enak delež dodale evropske raziskovalne organizacije, javni sektor in industrija. Projekti, ki so se danes začeli izvajati, bodo prejeli skupno 90 milijonov EUR sredstev EU, pri čemer bodo enak delež prispevali drugi projektni partnerji. Okrepitev in osredotočenje raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih prizadevanj EU je ključni element evropske digitalne agende (glej IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200).

Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za digitalno agendo, je povedala: „Internetno gospodarstvo se bo do leta 2014 povečalo na 5,8 % BDP ali skoraj 800 milijard EUR. Smo pa šele na začetku dobe interneta. Evropa mora izkoristiti vse svoje zmožnosti za ohranitev vodilnega položaja v tem sektorju, ne le da bi zagotovila svojo konkurenčnost v prihodnost ter sprostila evropsko ustvarjalnost, inovativnost in podjetniški duh, temveč tudi da bi zaščitila evropske vrednote, kot so zasebnost, odprtost in raznolikost. Zato moramo javne finance pametno uporabiti, da bi pritegnili zasebne naložbe – če pri vlaganju in inovacijah ne bomo prvi, nas bodo prehiteli naši svetovni konkurenti.“

Prenos podatkov prek interneta se vsako leto poveča za 60 %. Internet je že sedaj nepogrešljiv za opravljanje številnih osnovnih storitev. Nove storitve na področju mobilnosti, prihrankov energije, zdravstva in uprave bodo spodbudile razvoj novih aplikacij, ki si jih do sedaj še nismo zamišljali.

Da bi izkoristili to priložnost in zagotovili konkurenčnost Evrope v prihodnosti, se je Evropska komisija zavezala partnerstvu FI-PPP, ki bo obravnavalo številne ključne izzive, ki trenutno zavirajo razvoj interneta v Evropi.

Danes se je 152 vodilnih organizacij obvezalo, da bo partnerstvo uporabilo za izgradnjo evropskega interneta prihodnosti. Zasebna podjetja, raziskovalne organizacije in javni sektor so se zavezali, da bodo financiranje EU v višini 90 milijonov EUR za prvo stopnjo programa okrepili z enakim deležem. To je prvi del celotnega prispevka EU, ki znaša 300 milijonov EUR, za petletno javno‑zasebno partnerstvo. Pobuda temelji na obstoječih raziskavah in delu, ki ga financira EU, s parterji na nacionalni in regionalni ravni, da bi razvili nove tehnologije, storitve in poslovne modele za internet prihodnosti.

Standardizirana in interoperabilna platforma internetnih storitev

Projekt FI‑WARE bo prejel 41 milijonov EUR finančnih sredstev EU za razvoj niza osnovnih orodij platforme, ki so potrebna za vzpostavitev inovativnih prihodnjih internetnih storitev, kot so zasebnost, obdelava v realnem času in računalništvo v oblaku. Osnovna orodja bodo na voljo vsem za razvoj inovacij. Za zagon inovacijskega procesa bodo v mestih (npr. Stockholm in Santander) potekali raznovrstni obsežni preskusi inovativnih storitev in aplikacij, ki temeljijo na internetu. Osem preskusnih projektov (od katerih bo vsak v dveh letih prejel približno 5 milijonov EUR) bo usmerjalo razvoj in raziskovalo prihodnost interneta pri:

  • podatkih o okolju v javnem sektorju (ENVIROFI),

  • oblikovanju pametnejše verige vrednosti hrane (SMARTAGRIFOOD),

  • izkoriščanju prednosti upravljanja z električno energijo na ravni skupnosti,

  • oblikovanju inteligentnejše in učinkovitejše javne infrastrukture v mestnih območjih (OUTSMART) in razvoju inovativnih ekoloških sistemov v mestih London (upravljanje prometa in ravnanje z okoljem), Berlin (ravnanje z odpadki), Aarhus (gospodarjenje z vodo in ravnanje z odplakami), Santander (inteligentni merilni sistemi in ulična razsvetljava) in Trento (gospodarjenje z vodo in ravnanje z okoljem),

  • mrežno povezanih medijih, vključno z igrami (FI-CONTENT),

  • povečanju učinkovitosti v mednarodnih logističnih vrednostnih verigah (FINEST),

  • osebni mobilnosti (INSTANT MOBILITY),

  • zagotavljanju varnejših mestnih javnih območij (SAFECITY).

Ozadje

Pri programu javno-zasebnega partnerstva za internet prihodnosti sodeluje 152 različnih organizacij. Gre za organizacije iz 23 držav članic EU ali držav, pridruženih na podlagi sedmega okvirnega programa EU za raziskave. Podrobnosti so na voljo na spletni strani www.fi-ppp.eu.

Prva stopnja FI‑PPP bo trajala dve leti (2011–2012). V njej bodo razvita osnovna orodja za generične storitve za pripravo na obsežen preskus. V drugi stopnji (2013–2014) bodo potekali obsežni preskusi inovativnih in kompleksnih internetnih storitev in aplikacij na številnih področjih po vsej Evropi. Tretja stopnja (2014–2015) bo posvečena pretvarjanju preskusov v plodne digitalne ekosisteme in povezovanju le‑teh z njihovo regionalno inovacijsko politiko.

Pri FI‑PPP gre za odprto pobudo. Večstopenjski pristop in javni razpisi za FI‑WARE zagotavljajo široko in odprto sodelovanje. Delo FI-PPP bo dostopno drugim, da bi lahko na njegovi podlagi snovali inovacije.

Evropska komisija je skupaj z industrijo ustanovila vrsto drugih javno‑zasebnih partnerstev, povezanih z inovacijami in raziskavami, med katerimi je treba izpostaviti pobudo za okolju prijazne avtomobile (Green Car Initiative) in tovarne za prihodnjo energijsko učinkovito gradnjo (Factories of the Future and Energy efficient Building) (glej IP/09/1116).

Spletna stran o digitalni agendi:

http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/index_en.htm.

Spletna stran Neelie Kroes:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/kroes/.

Spremljajte Neelie Kroes prek Twitterja:

http://twitter.com/neeliekroeseu.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website