Navigation path

Left navigation

Additional tools

IP/11/488

Bruselj, 19. aprila 2011

Poročilo EU o izobraževanju: dober napredek, vendar za doseganje ciljev potrebno še več

Bruselj, 19. aprila – Države članice EU so v zadnjem desetletju na ključnih področjih izboljšale izobraževalne sisteme, vendar so dosegle le enega od petih ciljev za leto 2010, navaja današnje novo poročilo Evropske Komisije o napredku na področju izobraževanja in usposabljanja. Evropski uniji je uspelo doseči merilo uspešnosti na področju števila diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved, ki se je od leta 2000 povečalo za 37 %, kar je znatno več od zastavljenega cilja, tj. 15 %. Precejšen, vendar še vedno premajhen napredek je bil dosežen pri zmanjšanju osipa, povečanju števila učencev, ki dokončajo srednješolsko izobraževanje, izboljšanju bralnih spretnosti in povečanju deleža odraslih, ki se izobražujejo in usposabljajo. Podrobnejši pregled podatkov za vsako državo je v prilogi. Cilj strategije Evropa 2020 za delovna mesta in rast še vedno ostaja zmanjšati osip na manj kot 10 % ter povečati delež diplomantov na vsaj 40 %.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je dejala: Dobra novica je, da se je raven izobraževanja v Evropi znatno povečala. Več mladih dokonča srednješolsko izobraževanje in diplomira na visokošolskih ustanovah kot pred 10 leti. Še vedno pa ostaja pereče vprašanje osip – ta namreč prizadene vsakega sedmega mladega v Evropski uniji – petina učencev pa ima pri 15 letih še vedno težave pri branju. Zato sta izobraževanje in usposabljanje ključna cilja strategije Evropa 2020. Države članice si morajo še bolj prizadevati, da bomo dosegli skupne evropske cilje.“

Komisarka poziva države članice, naj kljub omejitvam zaradi gospodarske krize ne krčijo proračuna za izobraževanje. Sredstva, porabljena za izobraževanje, so dobra naložba v delovna mesta in gospodarsko rast ter se dolgoročno poplačajo. V času pritiskov na proračun pa moramo zagotoviti tudi, da se sredstva porabljajo čim učinkoviteje,“ je še dodala.

Pet meril uspešnosti v izobraževanju za leto 2020

Ministri za izobraževanje držav članic EU so se leta 2009 dogovorili o petih merilih uspešnosti v izobraževanju in usposabljanju, ki jih je treba doseči do leta 2020:

  • delež osipa ne sme presegati 10 % (temelji na trenutnem deležu, ki znaša 14,4 %, kar bi pomenilo vsaj 1,7 milijona manj oseb, ki predčasno opustijo izobraževanje);

  • delež oseb, starih od 30 do 34 let s terciarno izobrazbo mora znašati vsaj 40 % (trenutno 32,3 %, kar bi pomenilo dodatnih 2,6 milijona diplomantov);

  • vsaj 95 % otrok med četrtim letom starosti in starostjo, ko se začne obvezna osnovna šola, se mora udeležiti izobraževanja v zgodnjem otroštvu (trenutno 92,3 %, dosežen cilj bi pomenil več kot 250 000 več otrok v navedenem izobraževanju);

  • delež 15-letnikov z nezadovoljivimi bralnimi, matematičnimi in naravoslovnimi spretnostmi mora biti manjši od 15 % (trenutno 20 % za vse tri spretnosti. Z doseženim ciljem bi se število učencev s slabim uspehom zmanjšalo za 250 000);

  • v povprečju mora vsaj 15 % odraslih (starostna skupina 25–64) sodelovati v vseživljenjskem učenju (trenutni delež znaša 9,3 %. Z doseženim ciljem bi to pomenilo 15 milijonov več odraslih, ki se izobražujejo in usposabljajo).

Letno poročilo o napredku pri uresničevanju meril uspešnosti

Komisija v letnem poročilu o kazalcih in merilih uspešnosti analizira uspešnost držav članic pri zastavljenih ciljih, obenem pa preverja, kako so se države odrezale pri doseganju meril uspešnosti, določenih za leto 2010.

Najpomembnejši rezultati

  • Merila uspešnosti za leto 2020: čeprav je za natančne napovedi še prezgodaj, preteklo gibanje nakazuje, da bi države članice lahko dosegle večino meril uspešnosti za leto 2020, če jim bodo še naprej namenjale veliko pozornosti ter bodo učinkovito vlagale v izobraževanje in usposabljanje. To velja še zlasti za doseganje glavnih ciljev, pri osipu in številu diplomantov.

  • Merila uspešnosti za leto 2010: Države članice EU so sicer dosegle napredek, vendar so izpolnile le cilj glede števila diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved. (Celotni podatki za leto 2010 bodo na voljo v začetku prihodnjega leta.)

  • Udeležba in dosežki: splošna udeležba v izobraževanju ter ravni kvalifikacij odraslih so se od leta 2000 povečale. Prav tako se je povečalo število otrok, vključenih v predšolsko izobraževanje.

  • Razlike med ženskami in moškimi ostajajo precejšnje, tako pri doseganju rezultatov kot tudi pri izbiri predmetov. Deklice so na primer uspešnejše pri branju, medtem ko dečki pogosteje predčasno opustijo izobraževanje. Med diplomanti matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved je več moških kot žensk.

Poročilo obravnava vse države članice EU ter Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Islandijo, Turčijo, Norveško in Lihtenštajn. Vsebuje preglede in natančne statistične podatke o tem, katere države so se odrezale boljše ali slabše od povprečja EU, v katerih se stanje izboljšuje in katere v primerjavi z drugimi še zaostajajo.

Naslednji koraki

Države članice bodo v prihodnjih tednih Komisiji predložile nacionalne programe reform, v katerih bodo določile nacionalne cilje glede prezgodnjega opuščanja izobraževanja in števila visokošolskih diplomantov ter opis predvidenega načina doseganja ciljev. Komisija bo kmalu predstavila predlagana nova merila uspešnosti za zaposljivost in mobilnost pri izobraževanju.

Več informacij:

Povezava na MEMO/11/253

Celotno poročilo Komisije

Napredek pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja – kazalci in merila uspešnosti, 2010/11

Zloženka: Merila uspešnosti za evropsko izobraževanje [s podatki o posameznih državah]

Evropska komisija:

Evropska strategija in sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju

PRILOGA

Napredek pri uresničevanju meril uspešnosti v izobraževanju za leto 2010, razvoj 2000–2009

Napredek pri uresničevanju meril uspešnosti v izobraževanju za leto 2020, razvoj 2000–2009

1. Vključenost v predšolsko vzgojo

Merilo za leto 2020: do leta 2020 mora biti vsaj 95 % otrok med četrtim letom starosti in starostjo, ko se začne obvezna osnovna šola, vključenih v predšolsko vzgojo.

Gibanje: vključenost v predšolsko vzgojo se je od leta 2000 povečala za 6 odstotnih točk, države z najvišjo stopnjo udeležbe so Francija, Belgija, Nizozemska, Italija in Španija.

Države članice z najboljšimi rezultati: Belgija, Francija in Nizozemska.

2000

2007

2008

EU 27

85.6

90.7

92.3

Belgium

99.1

99.7

99.5

Bulgaria

73.4

79.8

78.4

Czech Rep.

90.0

92.6

90.9

Denmark

95.7

92.7

91.8

Germany

82.6

94.5

95.6

Estonia

87.0

93.6

95.1

Ireland

74.6

71.7

72.0

Greece

69.3

68.2

:

Spain

100

98.1

99.0

France

100

100

100

Italy

100

99.3

98.8

Cyprus

64.7

84.7

88.5

Latvia

65.4

88.2

88.9

Lithuania

60.6

76.6

77.8

Luxembourg

94.7

93.9

94.3

Hungary

93.9

95.1

94.6

Malta

100

98.8

97.8

Netherlands

99.5

98.9

99.5

Austria

84.6

88.8

90.3

Poland

58.3

66.8

67.5

Portugal

78.9

86.7

87.0

Romania

67.6

81.8

82.8

Slovenia

85.2

89.2

90.4

Slovakia

76.1

79.4

79.1

Finland

55.2

69.8

70.9

Sweden

83.6

94.0

94.6

UK

100

90.7

97.3

Croatia

:

65.2

68.0

Iceland

91.8

95.4

96.2

MK*

17.4

26.1

28.5

Turkey

11.6

26.7

34.4

Liechtenstein

69.3

84.5

83.2

Norway

79.7

94.3

95.6

Vir: Eurostat (LFS)

Najboljši rezultati, najslabši rezultati, b = prekinitev v seriji podatkov, p = začasni podatki, (01) = 2001, (02) = 2002

* MK = Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

2. Učenci s slabim uspehom

Merilo za 2010/2020: do leta 2010 bi se moral delež tistih, ki imajo težave z branjem, zmanjšati za 20 % (na 17 %). Do leta 2020 mora biti delež tistih, ki imajo težave z branjem, matematičnimi in naravoslovnimi vedami, manjši od 15 %.

Gibanje: rezultati v EU (primerljivi podatki na voljo za 18 držav) so se izboljšali: težave z branjem je imelo leta 2000 21,3 % učencev (deklice: 13,3 %, dečki: 26,6 %), leta 2009 pa 20,0 %.

Države članice z najboljšimi rezultati: Finska, Nizozemska in Estonija.

2000

2006

2009

EU (18)

21.3

24.1

20.0

Belgium

19.0

19.4

17.7

Bulgaria

40.3

51.1

41.0

Czech Rep.

17.5

24.8

23.1

Denmark

17.9

16.0

15.2

Germany

22.6

20.0

18.5

Estonia

:

13.6

13.3

Ireland

11.0

12.1

17.2

Greece

24.4

27.7

21.3

Spain

16.3

25.7

19.6

France

15.2

21.7

19.8

Italy

18.9

26.4

21.0

Cyprus

:

:

:

Latvia

30.1

21.2

17.6

Lithuania

:

25.7

24.3

Luxembourg

(35.1)

22.9

26.0

Hungary

22.7

20.6

17.6

Malta

:

:

:

Netherlands

(9.5)

15.1

14.3

Austria

19.3

21.5

27.5

Poland

23.2

16.2

15.0

Portugal

26.3

24.9

17.6

Romania

41.3

53.5

40.4

Slovenia

:

16.5

21.2

Slovakia

:

27.8

22.3

Finland

7.0

4.8

8.1

Sweden

12.6

15.3

17.4

UK

(12.8)

19.0

18.4

Croatia

:

21.5

22.5

Iceland

14.5

20.5

16.8

Turkey

:

32.2

24.5

Liechtenstein

22.1

14.3

15.6

Norway

17.5

22.4

14.9

Vir: OECD (PISA)

Najboljši rezultati, najslabši rezultati, ( ) = ni primerljivo.

Ciper in Malta še nista sodelovala v raziskavi. Rezultat za EU: 18 držav s primerljivimi podatki.

* MK = Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

3. Osip v šoli

Merilo uspešnosti 2010/2020 (tudi glavni cilj Evrope 2020): do leta 2010/2020 mora osip znašati največ 10 %.

Gibanje: osip se je v državah članicah EU (starostna skupina 18–24) zmanjšal s 17,6 % leta 2000 na 14,4 % leta 2009 (ženske: 12,5 %. moški: 16,3 %).

Države članice z najboljšimi rezultati: Poljska, Češka in Slovaška.

2000

2008

2009

EU 27

17.6

14.9

14.4

Belgium

13.8

12.0

11.1

Bulgaria

20.5 (01)

14.8

14.7

Czech Rep.

5.7 (02)

5.6

5.4

Denmark

11.7

11.5

10.6

Germany

14.6

11.8

11.1

Estonia

15.1

14.0

13.9

Ireland

14.6 (02)

11.3

11.3

Greece

18.2

14.8

14.5

Spain

29.1

31.9

31.2

France

13.3

11.9

12.3

Italy

25.1

19.7

19.2

Cyprus

18.5

13.7

11.7

Latvia

16.9(02)

15.5

13.9

Lithuania

16.5

7.4

8.7

Luxembourg

16.8

13.4

7.7

Hungary

13.9

11.7

11.2

Malta

54.2

39

36.8

Netherlands

15.4

11.4

10.9

Austria

10.2

10.1

8.7

Poland

7.4 (01)

5.0

5.3

Portugal

43.6

35.4

31.2

Romania

22.9

15.9

16.6

Slovenia

6.4 (01)

5.1u

5.3u

Slovakia

6.7 (02)

6.0

4.9

Finland

9.0

9.8

9.9

Sweden

7.3

12.2

10.7

UK

18.2

17.0

15.7

Croatia

8.0 (02)

3.7 u

3.9 u

Iceland

29.8

24.4

21.4

MK*

n/a

19.6

16.2

Turkey

59.3

45.5

44.3

Norway

12.9

17.0

17.6

Vir: Eurostat (LFS)

Najboljši rezultati, najslabši rezultati, b = prekinitev v seriji podatkov, p = začasni podatki, u = nezanesljivi podatki, (01) = 2001, (02)= 2002

* MK = Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

4. Dosežena izobrazba mladih

Merilo za leto 2010: do leta 2010 bi v EU moralo imeti dokončano srednješolsko izobrazbo najmanj 85 % dvaindvajsetletnikov.

Gibanje: od leta 2000 se je delež dosežene srednješolske izobrazbe v starostni skupini 20–24 v EU nekoliko povečal, in sicer s 76,6 % na 78,6 % leta 2009 (ženske 81,4 %, moški 75,9 %).

Države članice z najboljšimi rezultati: Slovaška, Češka in Poljska.

2000

2008

2009

EU 27

76.6

78.4

78.6

Belgium

81.7

82.2

83.3

Bulgaria

75.2

83.7

83.7

Czech Rep.

91.2

91.6

91.9

Denmark

72.0

71.0

70.1

Germany

74.7

74.1

73.7

Estonia

79.0

82.2

82.3

Ireland

82.6

87.7

87.0

Greece

79.2

82.1

82.2

Spain

66.0

60.0

59.9

France

81.6

83.4

83.6

Italy

69.4

76.5

76.3

Cyprus

79.0

85.1

87.4

Latvia

76.5

80.0

80.5

Lithuania

78.9

89.1

86.9

Luxembourg

77.5

72.8

76.8

Hungary

83.5

83.6

84.0

Malta

40.9

53.0

52.1

Netherlands

71.9

76.2

76.6

Austria

85.1

84.5

86.0

Poland

88.8

91.3

91.3

Portugal

43.2

54.3

55.5

Romania

76.1

78.3

78.3

Slovenia

88.0

90.2

89.4

Slovakia

94.8

92.3

93.3

Finland

87.7

86.2

85.1

Sweden

85.2

85.6

86.4

UK

76.7

78.2

79.3

Croatia

90.6 (02)

95.4

95.1

Iceland

46.1

53.6

53.6

MK*

n/a

79.7

81.9

Turkey

n/a

48.9

50.0

Norway

95.0

70.1b

69.7

Vir: Eurostat (LFS)

Najboljši rezultati, najslabši rezultati, b = prekinitev v seriji podatkov, p = začasni podatki, (01) = 2001, (02)= 2002

* MK = Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

5. Diplomanti matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved

Merilo za leto 2010: do leta 2010 bi se skupno število diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved moralo povečati na vsaj 15 %, neuravnoteženost med spoloma pa bi se morala zmanjšati.

Gibanje: število diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved se je od leta 2000 povečalo za 37,2 %, delež žensk pa se je s 30,7 % povečal na 32,6 % leta 2008.

Države članice z najboljšimi rezultati: rast od leta 2000: Portugalska, Slovaška in Češka.

growth 2000 - 2008

share of females

2000

2008

EU 27

37.2

30.7

32.6

Belgium

20.9

25.0

25.9

Bulgaria

21.8

45.6

37.0

Czech Rep.

141.3

27.0

30.1

Denmark

14.3

28.5

36.4

Germany

53.5

21.6

31.1

Estonia

57.1

35.7

42.1

Ireland

1.0

37.9

30.4

Greece

26.5*

:

41.9

Spain

14.8

31.5

30.2

France

5.4

30.8

28.2

Italy

62.9

36.6

38.4

Cyprus

58.3

31.0

37.4

Latvia

11.5*

31.4

32.2

Lithuania

36.4

35.9

33.5

Luxembourg

:

:

48.2

Hungary

18.9

22.6

25.7

Malta

33.9*

26.3

28.4

Netherlands

39.3

17.6

18.9

Austria

66.4

19.9

24.2

Poland

100.0

35.9

40.3

Portugal

193.2

41.9

34.1

Romania

89.1*

35.1

43.1

Slovenia

16.0

22.8

26.5

Slovakia

185.8

30.1

36.8

Finland

59.5

27.3

33.1

Sweden

13.3

32.1

33.4

UK

17.8

32.1

31.2

Croatia

81.7*

:

33.2

Iceland

39.9

37.9

n/a

MK*

68.0

41.6

42.8

Turkey

70.8

31.1

30.6

Liechtenstein

41.1*

:

25.8

Norway

11.0

26.8

29.6

Vir: Eurostat (UOE).

* = skupna rast, ki temelji na podatkih iz razpoložljivih let.

* MK = Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

6. Doseganje terciarne izobrazbe

Merilo uspešnosti 2020 (tudi glavni cilj Evrope 2020): do leta 2020 mora vsaj 40 % oseb, starih od 30 do 34 let, pridobiti terciarno izobrazbo.

Gibanje: število oseb, starih od 30 do 34 let, ki so pridobile terciarno izobrazbo, se je z 22,4 % leta 2000 povečalo na 32,3 % (ženske: 35,7 %, moški 28,9 %) leta 2009, torej za skoraj 10 odstotnih točk.

Države članice z najboljšimi rezultati: Irska, Danska in Luksemburg.

2000

2008

2009

EU 27

22.4

31.1

32.3

Belgium

35.2

42.9

42.0

Bulgaria

19.5

27.1

27.9

Czech Rep.

13.7

15.4

17.5

Denmark

32.1

46.3

48.1

Germany

25.7

27.7

29.4

Estonia

30.8

34.1

35.9

Ireland

27.5

46.1

49.0

Greece

25.4

25.6

26.5

Spain

29.2

39.8

39.4

France

27.4

41.3

43.3

Italy

11.6

19.2

19.0

Cyprus

31.1

47.1

44.7

Latvia

18.6

27.0

30.1

Lithuania

42.6

39.9

40.6

Luxembourg

21.2

39.8

46.6p p p

Hungary

14.8

22.4

23.9

Malta

7.4

21.0p

21.1p

Netherlands

26.5

40.2

40.5

Austria

:

22.2

23.5

Poland

12.5

29.7

32.8

Portugal

11.3

21.6

21.1

Romania

8.9

16.0

16.8

Slovenia

18.5

30.9

31.6

Slovakia

10.6

15.8

17.6

Finland

40.3

45.7

45.9

Sweden

31.8

42.0p

43.9p

UK

29.0

39.7

41.5

Croatia

16.2(02)

18.5u

20.5u

Iceland

32.6

38.3

41.8

MK*

:

12.4

14.3

Turkey

:

13.0

14.7

Norway

37.3

46.2

47.0

Vir: Eurostat (UOE)

(02) = 2002

* MK = Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, u=nezanesljivi podatki.

7. Sodelovanje odraslih v vseživljenjskem učenju

Merilo za 2010/2020: do leta 2010 bi moralo biti v EU v vseživljenjsko učenje v povprečju vključenega vsaj 12,5 %, do leta 2020 pa vsaj 15 % delovno aktivnega prebivalstva.

Gibanje: na ravni EU se je stopnja vključenosti povečala s 7,1 % leta 2000 na 9,3 % leta 2009 (starostna skupina 25–64; moški 8,5 %, ženske: 10,2 %), vendar je k temu povečanju znatno pripomogla prekinitev časovnih vrst okoli leta 2003, udeležba se je od leta 2005 nekoliko zmanjšala.

Države članice z najboljšimi rezultati: Danska, Švedska in Finska.

2005

2008

2009

EU 25

9.8

9.5

9.3

Belgium

8.3

6.8

6.8

Bulgaria

1.3

1.4

1.4

Czech Rep.

5.6

7.8 p

6.8

Denmark

27.4

30.2

31.6

Germany

7.7

7.9

7.8

Estonia

5.9

9.8 p

10.5

Ireland

7.4

7.1

6.3

Greece

1.9

2.9

3.3

Spain

10.5

10.4

10.4

France

7.1

7.3

6.0

Italy

5.8

6.3

6.0

Cyprus

5.9

8.5

7.8

Latvia

7.9

6.8

5.3

Lithuania

6.0

4.9

4.5

Luxembourg

8.5

8.5

13.4 p

Hungary

3.9

3.1

2.7

Malta

5.3

6.2

5.8 p

Netherlands

15.9

17.0

17.0

Austria

12.9

13.2

13.8

Poland

4.9

4.7

4.7

Portugal

4.1

5.3 p

6.5

Romania

1.6

1.5

1.5

Slovenia

15.3

13.9

14.6

Slovakia

4.6

3.3

2.8

Finland

22.5

23.1

22.1

Sweden

17.4 p

22.2 b

22.2 p

UK

27.6

19.9 b

20.1

Croatia

2.1

2.2

2.3

Iceland

25.7

25.1

25.1

MK*

:

2.5

3.3

Turkey

1.9

1.8

2.3

Norway

17.8

19.3

18.1

Vir: Eurostat (LFS)

Najboljši rezultati, najslabši rezultati, b = prekinitev časovnih vrst, p = začasni podatki

* MK = Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website