Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

IP/11/477

Bruselj, 15. aprila 2011

Komisija objavila poročilo o družbenogospodarskih vidikih gojenja gensko spremenjenih organizmov v Evropi

Evropska komisija je danes predstavila poročilo, ki kaže na sedanje omejitve pri ocenjevanju družbenogospodarskih posledic gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Evropski uniji. Namenjeno je Evropskemu parlamentu in Svetu ter v glavnem temelji na informacijah iz držav članic. Poročilo zlasti kaže, da so razpoložljive informacije pogosto statistično omejene in da se velikokrat opirajo na vnaprej ustvarjeno mnenje o gojenju GSO. Komisija je v poročilo vključila tudi analizo družbenogospodarskih razsežnosti gojenja GSO, kakor so predstavljene v mednarodni znanstveni literaturi in v ugotovitvah raziskovalnih projektov, financiranih iz evropskega okvirnega programa za raziskave.

Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli je dejal: „Komisija z objavo tega poročila izpolnjuje eno zadnjih zahtev Sveta za okolje iz decembra 2008. Poročilo je bilo pripravljeno na osnovi podatkov in informacij, ki so jih poslale države članice. Resnično verjamem, da ponuja novo priložnost: zdaj je na državah članicah, Komisiji, Evropskem parlamentu in vseh zainteresiranih straneh, da preučijo poročilo in začnejo objektivno razpravo o morebitni vlogi družbenogospodarskih dejavnikov pri upravljanju gojenja GSO v Evropski uniji.“

Ključne ugotovitve

Ker EU predstavlja le delček svetovnega ozemlja, namenjenega gensko spremenjenim pridelkom, so njene izkušnje pri gojenju GSO temu primerno omejene. Zato ne preseneča precej majhna količina statistično pomembnih informacij o ugotovljenih družbenogospodarskih učinkih gojenja GSO.

Gospodarski podatki za Evropo izhajajo iz študij držav članic z izkušnjami pri gojenju gensko spremenjenih organizmov, tolerantnih na herbicide (HT) ali odpornih na škodljivce (Bt). Te študije so pokazale, da kmetje, ki gojijo takšne GSO, pri večji količini plevela ali rastlinskih škodljivcev lahko dosežejo večji pridelek.

Poročilo vsebuje veliko mnenj o družbenih posledicah in gospodarskih učinkih gojenja GSO na druge dele prehranske verige. Poleg prispevkov držav članic vsebuje tudi pregled mednarodne znanstvene literature o družbeni in gospodarski razsežnosti gojenja GSO.

Iz poročila izhaja, da dajejo gospodarske analize dobro sliko gospodarskega učinka gojenja GSO na ravni kmetij po vsem svetu, zlasti za pridelke, tolerantne na herbicide in odporne na škodljivce. Vendar pa je razpoložljivih informacij o družbenih učinkih in posledicah na celotno prehransko verigo malo oziroma jih ni.

Poročilo vsebuje še pregled ugotovitev raziskovalnih projektov, ki obravnavajo družbenogospodarske vidike gojenja GSO (CO-EXTRA, SIGMEA, CONSUMERCHOICE) in jih je financirala EU.

Naslednji koraki

Danes predstavljeno poročilo je izhodišče za bolj poglobljeno razpravo o tej občutljivi temi med državami članicami, Komisijo, Evropskim parlamentom in vsemi zainteresiranimi stranmi. Za občuten premik pa Komisija meni, da bi se morala razprava odmakniti od polariziranih mnenj, zapisanih v poročilu, ter se opreti na oprijemljivejša in objektivnejša dejstva.

Komisija zato priporoča opredelitev zanesljivih dejavnikov in meril, ki bodo omogočili enotno beleženje družbenogospodarskih posledic gojenja GSO v vsej EU in v celotni prehranski verigi.

Komisija predlaga tudi začetek razmisleka o morebitni uporabi boljšega razumevanja družbenogospodarskih razsežnosti pri upravljanju gojenja GSO.

Ozadje

Svet za okolje je 4. decembra 2008 države članice pozval, naj zberejo in si izmenjajo relevantne informacije o družbenogospodarskih posledicah gojenja GSO na celotno prehransko verigo. Komisijo pa je prosil, naj na podlagi teh informacij pripravi poročilo, ki bo podrobno preučeno in uporabljeno za nadaljnje razprave.

Komisija je informacije zbrala z vprašalnikom, ki je pokrival:

  • ugotovljene (ex-post) družbenogospodarske učinke gojenja GSO za tiste države članice, ki že imajo izkušnje s komercialnim gojenjem GSO (npr. Češko, Nemčijo, Španijo, Francijo, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Švedsko);

  • predvidene (ex-ante) učinke, če bi se obstoječi ali novi GSO gojili na njihovem ozemlju.

Vprašalnik je bil poslan tudi državam članicam Evropskega gospodarskega prostora (Islandiji, Norveški in Lihtenštajnu) in bil javno objavljen. Izpolnilo ga ja 25 držav članic EU, Norveška in številne zainteresirane strani. Komisija je zadnji prispevek prejela januarja 2011.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/food/food/biotechnology/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site