Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija poziva države članice k oblikovanju nacionalnih strategij vključevanja Romov

European Commission - IP/11/400   05/04/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/400

Strasbourg, 5. aprila 2011

Evropska komisija poziva države članice k oblikovanju nacionalnih strategij vključevanja Romov

V Evropi živi deset do dvanajst milijonov Romov, ki se še vedno soočajo z diskriminacijo, izključenostjo in neupoštevanjem svojih pravic, medtem ko vlade zaradi neizkoriščenosti nadarjenih ljudi izgubljajo možnost povečanja prihodkov in produktivnosti. Boljše gospodarsko in socialno vključevanje je nujno, toda učinkovito je lahko le v okviru usklajenega delovanja na vseh ravneh za odpravljanje različnih vzrokov izključenosti. Evropska komisija zato danes predstavlja evropski okvir za nacionalne strategije vključevanja Romov. Ta okvir bo zagotovil smernice za vodenje nacionalnih romskih politik in mobiliziral sredstva, ki so na ravni EU na voljo za podporo vključevanju. Okvir je osredotočen na štiri stebre: dostop do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj. Države članice bi morale določiti nacionalne cilje glede vključevanja Romov, ki ustrezajo številu romskega prebivalstva na njihovem ozemlju in ob upoštevanju sedanjega stanja romskega vprašanja.

„Kljub dobrim namenom politikov posameznih držav članic se je v življenju večine Romov v zadnjih letih premalo spremenilo,“ je dejala podpredsednica Komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding ter dodala: „Države članice si morajo skupaj prizadevati, da se konča izključenost Romov – v šolah, na delovnih mestih, pri zdravstvenem varstvu in stanovanjskem vprašanju. To je velik izziv, zato je Evropska unija določila cilje vključevanja Romov in zato se morajo vse države, regije in mesta obvezati, da jih bodo uresničili. Prišel je čas, da se dobri nameni udejanjijo. Najpomembnejše je, da države članice zagotovijo, da bodo vsi romski otroci končali vsaj osnovno šolanje.“

Romi v Evropi živijo v bistveno slabših socialno-ekonomskih razmerah kot drugi. Anketa, izvedena v šestih državah EU1, je pokazala, da samo 42 % romskih otrok dokonča osnovno šolanje, medtem ko evropsko povprečje znaša 97,5 %. Srednjo šolo po ocenah obiskuje le 10 % Romov. Na trgu dela se Romi soočajo z nižjo stopnjo zaposlenosti in večjo diskriminacijo. Tudi njihove bivalne razmere so slabe, saj pogosto nimajo dostopa do osnovnih javnih storitev, kot je tekoča voda ali elektrika. Velik razkorak je tudi pri zdravju: pričakovana življenjska doba Romov je deset let nižja od povprečne, ki velja za EU, tj. 76 let za moške in 82 let za ženske.

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost László Andor je povedal: „Nesprejemljivo je, da so Romi v 21. stoletju kljub načelom enakosti, demokracije in pravne države še vedno socialno izključeni. Življenjske razmere večine Romov in njihovi odnosi z večinsko družbo so se v zadnjih letih le še poslabšali.“

Poudaril je tudi: „Nekatere države brez bistvenega napredka pri vključevanju Romov preprosto ne bodo mogle uresničiti ciljev strategije Evropa 2020.“

Večja vključenost Romov bi lahko prinesla znatne gospodarske koristi. Romi predstavljajo vse večji delež delovno sposobnega prebivalstva, pri čemer je povprečna starost delovno sposobnih Romov 25 let, vseh evropskih državljanov pa 40 let. V Bolgariji in Romuniji predstavljajo Romi kar petino iskalcev prve zaposlitve. Na podlagi izsledkov raziskave Svetovne banke bi popolna vključenost Romov gospodarstvom nekaterih držav prinesla približno 0,5 milijarde EUR na leto, saj bi se izboljšala njihova produktivnost, zmanjšali socialni izdatki in povečali davčni prilivi.

Evropska unija je v preteklosti večkrat poudarila potrebo po večji vključenosti Romov, nazadnje v poročilu, objavljenem aprila 2010 (IP/10/407). Na podlagi zakonodaje EU (Direktiva o rasni enakosti) morajo države članice etničnim manjšinam, kot so Romi, že zdaj zagotavljati dostop do izobraževanja, stanovanj, zdravstvenega varstva in zaposlitve. Študija projektne skupine Komisije za Rome iz decembra 2010 je pokazala, da še vedno niso uvedeni učinkoviti in sorazmerni ukrepi za reševanje socialnih in ekonomskih težav velikega dela romske populacije v EU (MEMO/10/701). Zdaj je zlasti pomembno pospešiti prizadevanja in zagotoviti, da bodo nacionalne, regionalne in lokalne politike vključevanja jasno in izrecno osredotočene na romsko skupnost.

Na podlagi teh ugotovitev okvir EU temelji na ciljno usmerjenem pristopu glede vključevanja Romov z določitvijo ciljev na področju:

  • izobraževanja: zagotoviti, da vsi romski otroci končajo vsaj osnovno šolanje;

  • zaposlovanja: zmanjšati vrzel pri zaposlovanju med Romi in ostalimi državljani;

  • zdravstva: zmanjšati vrzel na področju zdravstva, na primer z zmanjšanjem stopnje umrljivosti romskih otrok;

  • stanovanjskega vprašanja: odpraviti vrzel pri dostopu do stanovanj in omrežij z javnimi storitvami, kot sta tekoča voda in elektrika.

Države članice morajo do konca leta 2011 predložiti nacionalne strategije vključevanja Romov z natančnim opisom uresničevanja teh ciljev. Okvir je skladen s širšimi cilji strategije Evropa 2020 za zaposlovanje, socialno vključevanje in izobraževanje. Z uresničitvijo ciljev strategije vključevanja Romov bodo države članice lažje dosegle splošne cilje strategije Evropa 2020.

Komisija predlaga tudi možnosti za zagotovitev, da se bodo sredstva EU, s katerimi se lahko podpira vključevanje Romov, učinkoviteje uporabila. Države članice so pozvane, da prilagodijo svoje operativne programe, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bodo še bolj podpirale projekte, namenjene Romom.

Komisija bo za zagotovitev, da bo okvir EU za nacionalne strategije v življenja Romov dejansko vnesel otipljive spremembe, uvedla učinkovit mehanizem za spremljanje rezultatov. Agencija EU za temeljne pravice ima pri tem ključno vlogo, saj v sodelovanju z drugimi organizacijami zbira podatke o socialnem in ekonomskem položaju Romov. Države članice morajo določiti nacionalne kontaktne točke za vodenje in spremljanje izvajanja nacionalnih strategij vključevanja Romov ter za poročanje o njih. Evropska komisija bo pripravila letna poročila o napredku v državah članicah.

Ozadje

Romi, največja evropska etnična manjšina, so že stoletja del Evrope, vendar se pogosto soočajo s predsodki, nestrpnostjo, diskriminacijo in izključenostjo.

Številna področja, na katerih je treba izboljšati vključenost Romov, kot so izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in stanovanjsko vprašanje, so predvsem v nacionalni ali regionalni pristojnosti. Vendar pa ima EU pri tem pomembno vlogo, saj usklajuje ukrepe držav članic in zagotavlja finančno pomoč.

Evropska komisija je poleti 2010 javno izrazila svoje stališče, da bi morali Romi kot državljani EU imeti vse pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja EU (SPEECH/10/428 in MEMO/10/502).

Druge informacije

Informativno uredništvo generalnega direktorata za pravosodje:

http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm

EU in Romi:

http://ec.europa.eu/roma

Domača stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding

Domača stran evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor:

http://ec.europa.eu/andor

PRILOGA: Ocena romskega prebivalstva

­

1 :

V Bolgariji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, Romuniji in na Slovaškem.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website