Navigation path

Left navigation

Additional tools

Promet 2050: ambiciozen načrt Komisije za večjo mobilnost in zmanjšanje emisij

European Commission - IP/11/372   28/03/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/372

Bruselj, 28. marec 2011

Promet 2050: ambiciozen načrt Komisije za večjo mobilnost in zmanjšanje emisij

Komisija je danes sprejela obsežno strategijo (Promet 2050) za konkurenčen prometni sistem, s katerim bo povečala mobilnost, odstranila glavne ovire na ključnih področjih ter spodbujala rast in zaposlovanje. Hkrati bodo predlogi močno zmanjšali evropsko odvisnost od nafte iz uvoza in do leta 2050 v prometnem sektorju zmanjšali emisije ogljika za 60 %.

To bo moč doseči s spremembo sedanjega evropskega prometnega sistema. Glavni cilji do leta 2050 so:

  • zagotoviti, da v mestih ne bo avtomobilov, ki uporabljajo „klasična goriva“;

  • povečati delež trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v zračnem prometu na 40 % ter emisije ladij zmanjšati vsaj za 40 %;

  • preusmeriti 50 % cestnega tovornega in potniškega prometa na srednje razdalje na železnice in vodne prometne poti;

  • vse to bo do sredine stoletja prispevalo k 60-odstotnemu zmanjšanju emisij zaradi prometa.

Podpredsednik Siim Kallas, pristojen za promet, je dejal: „Strategija ‚Promet 2050‛ predstavlja načrt za konkurenčen prometni sektor za povečanje mobilnosti in zmanjšanje emisij. Lahko in tudi moramo storiti oboje. Splošno uveljavljeno prepričanje, da je treba v boju proti podnebnim spremembam zmanjšati mobilnost, preprosto ne drži. Konkurenčni prometni sistem je za Evropo bistvenega pomena za konkurenčnost na svetovni ravni, gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in kakovost življenja njenih državljanov. Zmanjšanje mobilnosti ne pride v poštev, prav tako pa ne moremo nadaljevati brez sprememb. Prometni sistem lahko prekine svojo odvisnost od nafte, ne da bi bilo treba žrtvovati njegovo učinkovitost in omejiti mobilnost. Na ta način bomo vsi pridobili.“

Cilj načrta „Promet 2050“ za enotno evropsko prometno območje je odpraviti glavne ovire in ozka grla na številnih ključnih mestih na naslednjih področjih: prometne infrastrukture in naložbe, inovacije in notranji trg. Cilj je oblikovati enotno evropsko prometno območje z bolj konkurenčnim in v celoti integriranim prometnim omrežjem, ki povezuje različne načine prevoza in omogoča temeljito spremembo prometnih vzorcev na področju potniškega in tovornega prometa. V ta namen načrt oblikuje 40 konkretnih pobud za naslednje desetletje.

Načrt „Promet 2050“ določa različne cilje za različne vrste potovanj ­– v mestih, med mesti in na dolge razdalje.­

1. Za medmestni promet: 50 % potniškega in tovornega prometa na srednje dolge razdalje je treba s cestnega preusmeriti na železniški in vodni promet.

  • Do leta 2050 se mora večina potniškega prometa na srednje dolge razdalje, tj. okoli 300 km in več, preusmeriti na železnico.

  • Do leta 2030 je treba 30 % (in do leta 2050 več kot 50 %) cestnega tovornega prometa na razdaljah nad 300 km preusmeriti na druge načine prevoza, kot sta železniški ali vodni promet.

  • Do leta 2050 je treba vzpostaviti brezhibno delujoče in vseevropsko osrednje omrežje prometnih koridorjev, ki bo do leta 2030 omogočilo učinkovito prehajanje med načini prevoza (osrednje omrežje TEN-T), z visokokakovostnim in visokozmogljivim omrežjem ter pripadajočimi informacijskimi storitvami.

  • Do leta 2050 je treba vsa letališča osrednjega omrežja povezati z železniškim, po možnosti visokohitrostnim omrežjem; treba je zagotoviti, da so vsa osrednja morska pristanišča v zadostni meri povezana z železniškim tovornim omrežjem in tudi z notranjim sistemom vodnih poti, če je to možno.

  • Do leta 2020 je treba tako za potniški kot tovorni promet oblikovati okvir za evropski multimodalni prometni sistem informacij, upravljanja in plačevanja.

  • V celoti je treba uporabljati načeli „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ ter zavezo zasebnega sektorja k odpravi izkrivljanj, ustvarjanju prihodkov in zagotavljanju financiranja za prihodnje naložbe v promet.

2. Pri potovanjih na dolge razdalje in medcelinskem tovornem prometu bosta na prvem mestu ostala letalski in ladijski promet. Novi motorji, goriva in sistemi upravljanja prometa bodo povečali učinkovitost in zmanjšali emisije.

  • V letalskem prometu je treba zagotoviti, da bodo goriva z nizko vsebnostjo ogljika do leta 2050 predstavljala 40 %; prav tako je treba do leta 2050 v EU emisije CO2, ki nastanejo zaradi ladijskih goriv, zmanjšati za 40 %.

  • Do leta 2020 je treba v celoti posodobiti evropski sistem kontrole zračnega prometa z oblikovanjem enotnega evropskega neba: potovanja z letalom bodo trajala manj časa in bodo varnejša, zmogljivosti bodo večje. Do leta 2020 je treba dokončno oblikovati skupni evropski zračni prostor z 58 državami in 1 milijardo prebivalcev.

  • Razviti bodo inteligentni sistemi upravljanja kopenskega in vodnega prometa (npr. ERTMS, ITS, RIS, SafeSeaNet in LRIT1).

  • Unija bo sodelovala z mednarodnimi partnerji in organizacijami, kot sta ICAO in IMO, za promocijo evropske konkurenčnosti in podnebnih ciljev na globalni ravni.

3. Na področju mestnega prometa bo pomemben premik k čistejšim avtomobilom in gorivu. Cilj je do leta 2030 za 50 % zmanjšati število avtomobilov, ki uporabljajo „klasična“ goriva, ter do leta 2050 njihovo uporabo v mestih postopoma odpraviti.

  • Do leta 2030 je treba v mestnem prometu prepoloviti uporabo avtomobilov, ki uporabljajo „klasična“ goriva, in jih postopna odpraviti do leta 2050. Do leta 2030 naj prevoz blaga v velikih urbanih središčih skoraj ne bi povzročal emisij CO2.

  • Do leta 2050 naj bi se približali cilju odprave smrtnih žrtev v cestnem prometu. V skladu s tem je cilj EU do leta 2020 prepoloviti prometne nesreče s smrtnim izidom. EU mora postati vodilna svetovna sila na področju varnosti in varstva v zračnem, železniškem in pomorskem prometu.

1 :

Evropski sistem za vodenje železniškega prometa (European Rail Traffic Management System – ERTMS), inteligentni prometni sistemi (Intelligent Transport Systems – ITS) (za cestni promet), rečne informacijske storitve (River Information Services – RIS), sistem EU za izmenjavo pomorskih informacij SafeSeaNet ter prepoznavanje in sledenje ladjam na velike razdalje (Long Range Identification and Tracking of Vessels – LRIT).


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website