Navigation path

Left navigation

Additional tools

Večje pravice državljanov EU do konzularne zaščite in pomoči v tretjih državah

European Commission - IP/11/355   23/03/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/355

Bruselj, 23. marca 2011

Večje pravice državljanov EU do konzularne zaščite in pomoči v tretjih državah

V nesrečah in kriznih situacijah, kot na Japonskem, v Libiji ali Egiptu, imajo državljani EU v tujini pravico prositi za pomoč konzulat ali veleposlaništvo katere koli države članice EU, če v državi, kjer se nahajajo, njihova izvorna država nima svojega predstavništva. Poleg tega morajo države članice državljanom EU pomagati pri evakuaciji, kot če bi bili njihovi državljani. To pravico, ki je bistven del državljanstva EU, zagotavljajo ustanovni pogodbi EU in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Zaščita zajema tudi vsakdanje situacije, kot so kraja potnega lista, huda nesreča ali bolezen. Vendar se veliko Evropejcev te pravice ne zaveda. Zdaj, ko več državljanov EU živi, potuje in dela v tujini – Evropejci gredo vsako leto na 90 milijonov potovanj zunaj EU, 30 milijonov pa jih prebiva v državah, ki niso članice EU – je bolj kot kdaj koli pomembno povečati osveščenost na tem področju. V današnjem sporočilu o konzularni zaščiti v tretjih državah Komisija navaja konkretne ukrepe za povečanje osveščenosti državljanov EU o njihovih pravicah. Naslednje leto bo Komisija predlagala usklajevalne ukrepe za boljši dostop do konzularne zaščite v vsakdanjih situacijah. Komisija je vzpostavila tudi spletno stran o konzularni zaščiti. Na tej spletni strani so objavljeni naslovi konzularnih ali diplomatskih misij v državah, ki niso članice EU, in možen dostop do svetovalnih storitev za popotnike.

„Evropejci želijo pomagati ljudem na Japonskem in v Libiji, ki se soočata z nujnimi situacijami na nacionalni ravni“ je dejala podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviane Reding. „V takšnih izzivih se kaže solidarnost Evrope. Države članice si pomagajo pri evakuaciji državljanov. Ker več državljanov EU dela v tujini in potuje v tuje države, je zelo pomembno, da vsakdo ve, kam in kako se lahko v krizni situaciji obrne po pomoč, ne glede na to, kje se nahaja, in katerega državljanstva je.“

Število državljanov EU, ki potujejo v tretje države, narašča. Leta 2008 je bilo takšnih potovanj 90 milijonov, v primerjavi z 80 milijoni leta 2005. Več kot 30 milijonov državljanov EU stalno prebiva v tretji državi, vseh 27 držav članic pa ima diplomatska predstavništva le v treh državah, in sicer v Združenih državah, na Kitajskem in v Rusiji.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da imajo Evropejci glede pomoči v tujini velika pričakovanja. Enako pomoč od veleposlaništva druge države članice EU, kot bi jo dobili na svojem veleposlaništvu, pričakuje 62 % vprašanih. Vendar se veliko Evropejcev in konzularnih uradnikov ne zaveda, da ima vsakdo kot državljan EU pravico do takšne zaščite. Komisija bo povečala osveščenost državljanov EU in konzularnih uradnikov glede pravice, v skladu s katero lahko pomoč poiščejo na veleposlaništvih/konzulatih drugih držav članic, glede tega, kako priti do njih, in glede vrste ponujene pomoči. Države članice bi lahko svoje državljane o tej pravici obvestile pri izdaji novih potnih listov. Dvajset držav članic se je že odločilo za ta pristop 1.

Nedavni dogodki na Japonskem, v Libiji in na Haitiju kažejo velik pomen konzularne pomoči za tuje državljane, ki so se znašli v kriznih situacijah v tujini. Ob izbruhu krize je bilo v Libiji približno 6 000 državljanov EU, predstavništvo pa ima tam le osem držav članic. V tej državi je bilo 9. marca 2011 še vedno 1 345 državljanov EU. Usklajevanje pomoči je potekalo prek videokonferenc in zaščitene spletne strani skupnega situacijskega centra EU. Države članice so državljanom drugih držav članic izdale potne listine za vrnitev in jim zagotovile prostor na letalih za evakuacijo, namenjenih državljanom držav, ki niso članice EU. Potres na Haitiju leta 2010 je prizadel 2 700 državljanov EU, a je imela tam diplomatsko predstavništvo le polovica držav članic EU. Na Japonskem, kjer le Malta in Ciper nimata svojega predstavništva, se je približno 1 000 ljudi obrnilo na svoje nacionalne konzularne službe in prosilo za pomoč pri vrnitvi z Japonske. Nemčija je z najetim avtobusom iz mesta Sendai pomagala evakuirati svoje državljane in vsaj 18 drugih državljanov EU.

V teh nesrečah je bila evropska solidarnost ključna. V Libiji je EU hitro ukrepala in uporabila mehanizem na področju civilne zaščite, ki olajša usklajevanje evakuacije in sofinanciranje z njo povezanih stroškov prevoza. Tako je na primer Madžarska poskrbela za letalski prevoz iz Tripolisa za 29 Romunov, 27 Madžarov, 20 Bolgarov, osmih Nemcev, šestih Čehov in šestih drugih državljanov EU oziroma državljanov držav, ki niso njene članice. Pomagati je treba vsem državljanom EU. Delegacije EU, ki delujejo v okviru Evropske službe za zunanje delovanje, lahko prav tako pripomorejo k večji osveščenosti o zaščiti, ki jo nudijo države članice, ter zagotovijo pomoč. Do tega je prišlo med krizo v Gazi januarja 2009, ko je bilo s pomočjo delegacije EU v oklopnih avtobusih evakuiranih skoraj 100 ljudi.

Medtem ko je v kriznih situacijah konzularna zaščita odločilna, pa se uporablja tudi v bolj vsakdanjih situacijah, kot so na primer kraja ali izguba potnega lista, huda nesreča ali bolezen oziroma nasilno kaznivo dejanje. Vendar so konzularni predpisi držav članic različni. Raven zaščite se lahko razlikuje glede na to, na katero državo se sklene obrniti državljan EU. Države članice lahko odobrijo finančno pomoč predvsem v majhnih zneskih (npr. za stroške leta v izvorno državo članico ali stroške hotela). Država članica, ki nudi pomoč, mora najprej izvorno državo vprašati za dovoljenje, izvorna država pa ji pozneje povrne stroške. Izvorna država državljana lahko nato od svojega državljana zahteva povračilo stroškov.

Države članice dobijo nadomestilo tudi za evakuacijo državljanov držav članic EU, ki v zadevni državi nimajo svojega predstavništva. Vendar se v praksi veljavna pravila o povračilu stroškov pogosto ne uporabljajo. Komisija preučuje načine, kako bi še bolj olajšala in poenostavila postopke povračila stroškov, da bi se državljanom držav članic EU, ki v zadevni državi nimajo svojega predstavništva, zagotovila enaka pomoč, in da spodbudi države članice k bolj proaktivnemu odzivu v kriznih situacijah, v katerih med žrtvami ni njihovih državljanov.

Komisija bo v naslednjih 12 mesecih predložila tudi zakonodajne predloge za:

  • povečanje pravne varnosti glede obsega, pogojev in postopkov, povezanih s konzularno zaščito, ter čim večje izboljšanje porabe virov, tudi v kriznih časih,

  • vzpostavitev ukrepov usklajevanja in sodelovanja, ki so potrebni za lažji dostop do vsakdanje konzularne zaščite za državljane držav članic EU, ki v zadevni državi nimajo predstavništva, ter rešitev vprašanja finančnega nadomestila za konzularno zaščito v kriznih situacijah.

Ozadje

Ustanovni pogodbi EU vsem državljanom EU zagotavljata enako obravnavo glede zaščite, ki jo nudijo diplomatski in konzularni organi katere koli države članice, na potovanjih ali bivanju v državah zunaj EU, kjer njihova izvorna država nima predstavništva (glej člen 20(2)(c) in člen 23 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člen 46 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah). V skoraj vseh državah sveta vsaj ena država članica EU nima svojega predstavništva.

Komisija se je v svojem poročilu o državljanstvu z oktobra 2010 (glej IP/10/1390 in MEMO/10/525) zavezala, da bo povečala učinkovitost uveljavljanja pravice državljanov EU do pomoči, ki jo v tretjih državah tudi v kriznih časih nudijo diplomatski in konzularni organi vseh držav članic, in sicer s predložitvijo zakonodajnih ukrepov ter boljšim obveščanjem državljanom prek temu namenjene spletne strani in usmerjenih komunikacijskih ukrepov.

Več informacij

Spletna stran Evropske komisije o konzularni zaščiti:

http://ec.europa.eu/consularprotection

Domača stran podpredsednice Evropske komisije in komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm

PRILOGA

Pričakovanja državljanov EU glede pomoči v okviru konzularne zaščite

Ustrezne določbe iz Pogodbe

Člen 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije

1. S Pogodbama se uvede državljanstvo Unije. Državljani Unije so vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Državljanstvo Unije se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti.

2. Državljani Unije imajo pravice in dolžnosti, določene v Pogodbah.

Med drugim imajo:

(…)

(c) pravico na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države;

(…)

Te pravice se uresničujejo v skladu s pogoji in omejitvami, opredeljenimi s Pogodbama in ukrepi, sprejetimi za njuno izvajanje.

Člen 23 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Vsak državljan Unije ima na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države. Države članice sprejmejo potrebne predpise in začnejo mednarodna pogajanja, nujna za zagotovitev te zaščite.

Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme direktive o določitvi ukrepov za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje te zaščite.

Člen 46 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

Diplomatska in konzularna zaščita

Vsak državljan Unije ima na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima svojega predstavništva, pravico do zaščite s strani diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države.

1 :

Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website