Navigation path

Left navigation

Additional tools

Podnebne spremembe: Komisija sprejela načrt za konkurenčno nizkoogljično Evropo do leta 2050

European Commission - IP/11/272   08/03/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

IP/11/272

Bruselj/Strasbourg, 8. marca 2011

Podnebne spremembe: Komisija sprejela načrt za konkurenčno nizkoogljično Evropo do leta 2050

Evropska komisija je danes sprejela načrt za preoblikovanje Evropske unije v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050. V načrtu je opisan stroškovno učinkovit način, s katerim bi EU lahko do leta 2050 dosegla zastavljeni cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Na podlagi opravljene analize stroškovne učinkovitosti načrt zagotavlja smernice za sektorske politike, nacionalne in regionalne nizkoogljične strategije ter dolgoročne naložbe. EU mora zdaj usmeriti pozornost na dolgoročne strategije in zadevni načrt vsebuje smernice, kako bi lahko ta prehod dosegli na najbolj stroškovno učinkovit način. Evropska komisija je prevzela pobudo tudi zato, ker bo imela njena vloga vodilne sile na področju globalnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito ravna z viri, številne koristi za Evropsko unijo.

Evropska komisarka, pristojna za podnebne ukrepe, Connie Hedegaard je povedala: „S prehodom na nizkoogljično gospodarstvo moramo začeti zdaj. Dlje ko čakamo, višji bodo stroški. Evropo ob vse višjih cenah nafte poraba energije vsako leto več stane, pri čemer postaja vse bolj občutljiva na cenovne šoke. Zato se bo izplačalo, da s prehodom pričnemo takoj. Dobra novica pri tem je, da nam ni treba čakati na prodorne tehnološke dosežke. Nizkoogljično gospodarstvo lahko zgradimo z nadaljnjim razvojem preizkušenih tehnologij, ki že obstajajo. K temu prehodu morajo prispevati vsi gospodarski sektorji, tudi kmetijstvo, gradbeništvo in promet. Z opisom najbolj stroškovno učinkovitega načina za preoblikovanje Evrope v nizkoogljično gospodarstvo v prihodnosti zagotavlja naš načrt jasen in predvidljiv okvir, na podlagi katerega lahko podjetja in vlade pripravijo svoje nizkoogljične strategije in dolgoročne naložbe.“

Poudarek na internih ukrepih

Evropski svet je cilj EU, da do leta 2050 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, potrdil kot dolgoročni prispevek EU k preprečevanju nevarnih podnebnih sprememb.

V načrtu je zarisana stroškovno učinkovita pot do uresničitve tega cilja, pri čemer se priporoča, da Evropa doseže ta cilj predvsem z internimi ukrepi, saj bodo do sredine stoletja mednarodni dobropisi za nadomestilo emisij mnogo manj dostopni kot danes. EU mora zato do leta 2050 zmanjšati emisije za 80 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 zgolj na podlagi internih ukrepov. Z uporabo dobropisov bi skupno zmanjšanje emisij preseglo 80 %.

Sodeč po obsežnem ekonomskem modeliranju, na katerem temelji načrt, moramo do leta 2030 oziroma 2040 doseči zmanjšanje za 40 % oziroma 60 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, da bi lahko dosegli 80‑odstotno „domače“ zmanjšanje emisij do leta 2050. K prizadevanjem bodo morali prispevati vsi sektorji. Po napovedih na podlagi sedanjih politik se bodo domače emisije zmanjšale za 30 % do leta 2030 in 40 % do leta 2050.

Prihranki goriva

Za vzpostavitev nizkoogljičnega gospodarstva EU bodo v naslednjih 40 letih potrebne dodatne letne naložbe v višini 1,5 % BDP EU ali 270 milijard EUR poleg skupnih trenutnih naložb v višini 19 % BDP. Z navedenimi dodatnimi naložbami bi se Evropa le vrnila na investicijske ravni pred gospodarsko krizo. Večino ali vse dodatne naložbe bodo povrnjene s cenejšim uvozom nafte in plina. Ti prihranki se ocenjujejo na 175–320 milijard EUR na leto.

Poleg tega bodo te „nizkoogljične“ naložbe v čiste tehnologije in infrastrukturo, kot so „pametna“ električna omrežja, ter varstvo okolja prinesle številne koristi. Stroški goriva se plačajo predvsem tretjim državam, zaradi naložb pa se ustvarja dodana vrednost v EU. Poleg zmanjševanja odvisnosti Evrope od uvoza energije in s tem njene občutljivosti na morebitne šoke cen nafte bi naložbe spodbudile nove vire rasti ter ohranile obstoječa in ustvarile nova delovna mesta. Zmanjšalo bi se tudi onesnaževanje zraka in z njim povezani stroški zdravljenja. Skupne koristi, ki jih prinaša boljša kakovost zraka, bi lahko do leta 2050 denarno znašale 88 milijard EUR na leto.

Cilj za leto 2020

Sodeč po analizi je jasno tudi, da je treba do leta 2020 zmanjšati emisije za 25 % in ne 20 % (kolikor znaša trenutni cilj), in sicer z zgolj internimi ukrepi, da bi lahko na najbolj stroškovno učinkovit način dosegli cilj za leto 2050. Načrt kaže, da je to 25‑odstotno zmanjšanje1 do leta 2020 možno doseči, če EU izpolni svoj cilj izboljšanja energijske učinkovitosti za 20 % (ta cilj so voditelji držav in vlad ponovno potrdili 4. februarja na srečanju na vrhu na temo energije) in v celoti izvede sveženj ukrepov za leto 2020 v zvezi s podnebjem in energijo, ki je bil sprejet leta 20092.

Da bi dosegli cilj 20‑odstotnega prihranka energije, bo morda treba dati na stran nekaj emisijskih kuponov iz nabora kuponov, ki jih bodo države članice v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami prodajale na dražbi od leta 2013. Navedena odstranitev emisijskih kuponov bi bila postopna in bi upoštevala emisijske kupone, ki jih podjetja že imajo. Brez nje bi se zaradi prihrankov energije enega podjetja z razmeroma manjšim povpraševanjem po emisijskih kuponih znižala cena kuponov. To bi drugo podjetje lahko spodbudilo k okrepljeni proizvodnji, večji porabi energije in večjim izpustom ogljikovega dioksida. Neto prihranki energije bi bili posledično nizki ali neobstoječi. Poleg tega zaradi nespremenjene zgornje meje sistema EU za trgovanje z emisijami ne bi dosegli nobenih neto zmanjšanj emisij. Z odstranitvijo kuponov bi nevtralizirali navedeni učinek ter podpirali neto prihranke energije in zmanjšanja emisij.

Nadaljnja pot

Načrt ima obliko sporočila, naslovljenega Svetu, Evropskemu parlamentu in organom EU. Komisija vabi slednje, države članice in zainteresirane strani, da načrt upoštevajo pri nadaljnjem oblikovanju politik EU in nacionalnih politik, katerih namen je vzpostavitev nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050. V prihodnje je po mnenju Komisije treba oblikovati posebne sektorske načrte v sodelovanju z zadevnimi sektorji.

Dodatne informacije:

– vprašanja in odgovori o načrtu za nizkoogljično Evropo: MEMO/11/150

– načrt za nizkoogljično Evropo:

http://ec.europa.eu/clima/policies/roadmap/index_en.htm

http://www.ec.europa.eu/commission_2010-014/hedegaard/headlines/roadmap/index_en.htm

– Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020:

http://ec.europa.eu/resource-efficient-europe/

1 :

Na pripravljenost, ki jo je EU izrazila v okviru mednarodnih pogajanj na področju podnebnih sprememb, da se ob ustreznih pogojih zaveže 30‑odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2020, zadevni načrt ne vpliva, tako da še vedno velja.

2 :

Glej http://ec.europa.eu/clima/policies/package/index_en.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website