Navigation path

Left navigation

Additional tools

Other available languages: EN FR DE HR

IP/11/220

Bruselj, 23. februarja 2011

Solidarnostni sklad: Komisija predlagala 8,6 milijona EUR za slovenska in hrvaška območja, ki so jih prizadele poplave

Evropska komisija je danes predlagala, da se iz evropskega Solidarnostnega sklada dodeli 7,46 milijona EUR Sloveniji in 1,17 milijona EUR Hrvaški zaradi poplav, ki so septembra 2010 prizadele ti državi. Namen Solidarnostnega sklada je finančno pomagati nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom pri izvajanju nujnih ukrepov, kot so reševalne akcije, čiščenje prizadetih območij in ponovna vzpostavitev osnovne infrastrukture.

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, pristojen za Solidarnostni sklad EU, je izjavil: „S to odločitvijo želimo pokazati svojo solidarnost do Slovencev in Hrvatov, ki so jih poplave hudo prizadele. Število prošenj za pomoč se je v zadnjih letih na žalost povečalo, vendar je Evropska komisija ob naravnih nesrečah vedno pripravljena pomagati vsem državam članicam.“

Zaradi nenavadno močnega deževja, ki je v Sloveniji in na Hrvaškem pustošilo med 17. in 22. septembrom 2010, so reke prestopile bregove, ljudje pa so bili prisiljeni zapustiti domove. Poplave so prizadele javno infrastrukturo, zasebne domove, kmetijstvo in podjetja.

Slovenija

Slovenski organi so novembra 2010 zaprosili za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU. Komisija je nato preverila, ali je povzročena škoda tolikšna, da bi opravičila ukrepe na evropski ravni. Neposredna škoda, ki so jo povzročile poplave, je bila ocenjena na 251,3 milijona EUR, kar je preseglo mejni znesek za „večje nesreče“, ki je za Slovenijo določen na 217,669 milijona EUR (kar je 0,6 % slovenskega BDP).

Poplave so prizadele 137 od 210 občin in povzročile obsežno škodo. Skupaj je bilo poplavljenih 8 241 zgradb, med katerimi je bilo 127 poslovnih objektov. Poškodovanih je bilo 91 mostov in 2 550 km cest. Evakuiranih je bilo 296 prebivalcev. Poleg tega je bila na več območjih poškodovana kulturna dediščina. Voda je zalila celotni stari mestni jedri v Kostanjevici na Krki in Krškem ter poškodovala soline pri Piranu. Pomoč EU v višini 7,4 milijona EUR bo namenjena nadaljnjemu financiranju nujnih ukrepov, predvsem stroškov za upravljanje pitne in odpadne vode.

Hrvaška

Ker lahko pomoč iz Solidarnostnega sklada prejmejo tudi države pristopnice, je Hrvaška Komisijo zaprosila za pomoč novembra 2010. Hude poplave so najbolj prizadele infrastrukturo, kmetijstvo in zasebno lastnino zlasti v zahodnem delu države. Znatno poškodovana so bila energetska omrežja, vodovodni sistemi in naprave za upravljanje odpadne vode, prometna infrastruktura, šole in bolnišnice. Škoda je povzročila prekinitve električnega toka in zastoje v cestnem prometu, kar je precej otežilo takojšnje ukrepanje.

Hrvaški organi so skupno neposredno škodo ocenili na 47 milijonov EUR, kar ne presega mejne vrednosti za ukrepanje, določene za to državo (275,8 milijona EUR). Kljub temu zakonodaja določa, da je lahko država, ki jo prizadene ista večja nesreča kot sosednjo državo (v tem primeru Slovenijo), izjemoma upravičena do sredstev iz Solidarnostnega sklada. Ta pogoj se je upošteval, zato so prošnji za pomoč ugodili. Pomoč v višini 1,17 milijona EUR bo večinoma porabljena za povračilo stroškov čiščenja prizadetih območij.

Za sprostitev sredstev bo Komisija proračunski organ (Evropski parlament in Svet Evropske unije) pozvala k sprejetju spremembe proračuna, ki se bo vključil v proračun Skupnosti.

Opomba za urednike

Solidarnostni sklad Evropske unije je bil ustanovljen po poplavah, ki so poleti 2002 prizadele Srednjo Evropo. Njegov cilj je državam članicam in državam pristopnicam ob večjih naravnih nesrečah zagotoviti finančno pomoč v sili, njegov letni proračun pa je 1 milijarda EUR. Sredstva iz Sklada ne se morejo porabiti za škodo na zasebni lastnini.

Hrvaška je po poplavah maja in junija 2010 prejela skoraj 4 milijone EUR pomoči iz Solidarnostnega sklada. Slovenija je zaradi podobnih razmer leta 2008 prejela 8,25 milijona EUR.

Komisija pripravlja sporočilo o prihodnosti Solidarnostnega sklada, da bi prilagodila njegovo delovanje ter izboljšala merila za pridobitev pomoči in mehanizme za izvajanje. Sporočilo bo podlaga za razpravo z državami članicami in Evropskim parlamentom.

Več informacij: http://ec.europa.eu/regional_policy/funds/solidar/solid_sl.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website